Ker vsak časopis išče vse možne variante, kako čimbolj pritegniti bralce ter povečati prodajo, prihajajo večkrat novice popolnoma nepreverjene, neresnične in izmišljene. Poleg tega še včasih napišejo, da je na severovzhodu Azerbajdžana kolesar povozil peško. Kar nas, vsaj mene, zelo zanima. Točno to informacijo sem potreboval, da sem potem v neki družbi izpadel pameten, ko sem to omenil. Svašta.

Odkar pomnim, smo doma imeli vedno naročen kak časopis. Časopis, ki ga je fotr naročil kdo ve kdaj, ga prebiral 15 ali več let ter ga na koncu odpovedal zaradi kvalitete pisanja. Nisem mu verjel, ko mi je to govoril, zadnjič pa je prišel na plano z izjavo, da bo odpovedal časopis, na katerega je naročen že 35 let. Zaradi kvalitete pisanja. Blodiš, sem mu rekel. Pa mi je fuknil na mizo časopis tistega dne in isti časopis z letnico 1979. Bežno sem preletel oba, ampak dal sem mu prav. Stil pisanja v letu 1979 je čisto drugačen od današnjega. Z malo besedami veliko povedano, kar je čisto nasprotje današnjemu tisku.

Zaenkrat še prihaja časopis, z novim letom pa ne bo več tiste navade, da sem enkrat tedensko ob zajtrku prebral spored. Da sem se enkrat tedensko zabaval v adult različici kotička tete Justi. Da sem ga vzel s sabo na sekret, kjer sem prebral kako tako neumno vest, da mi je sčistilo črevo do konca. Fotru sem naredil uslugo in namesto njega odpovedal časopis in ga začel uvajati v svet interneta. To je to.

Seveda sam, kot kar reden bralec določenih internetnih strani, opažam razlike. Še dobro leto nazaj je bil blogos tak, kakršen je pač bil, danes pa deluje le še kot neka oglasna deska. Vsaj meni se tako zdi. Pa čeprav tam oddam samo del bloga, za ostalo poskrbite vi s klikom na modro obarvano besedo. Tako počnem na večini strani. Pač, ponujeno vam je nekako kazalo, o čem se danes piše, odločitev, če boste prebrali, pa je popolnoma vaša in brezplačna.

Vem, moji blogi niso ravno ne vem kaj, ampak videl sem že slabše. Ampak so napisani s srcem, to rad počnem in tudi vam dovolim, da ste del mojih blogov – kot komentatorji in kot izpolnjevalci anket. In ko nimam ideje, kaj bi napisal, vam to tudi povem. Pa me lahko kurcate kolikor hočete, ostajam pri svojem stilu pisanja, povem svoje mnenje, svoje mišljenje in vam včasih priskrbim kako minuto smeha. Tak pač sem.

V časopisih se je ta kvaliteta pisanja porazgubila, zato so pač naslovnice malo bolj pisane, da se lažje vidi, večje črke, da se prej porabi prostor in slike, ki včasih ne prikazujejo ravno tistega, kar bi morale. In seveda, brezvezne informacije o dežnih kapljah, ki se odbijajo od tal.

In tudi, ko bomo mi starejši in se bodo naši otroci samo še čudili, zakaj sedimo za računalnikom, saj bomo takrat novice na spletu prebrali kjerkoli in kakorkoli, se bomo lahko zamislili. Takrat bomo vedeli, zakaj so nekoč obstajali časopisi. In blogi.

2 Thoughts on “Časopis

  1. Pingback: » Je smrt plamencev novica ali raca? Bimbovo blogokletstvo

  2. Pingback: Je smrt plamencev novica ali raca? « Bimbovo blogokletstvo

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation