Pa se je začel. Jebeni december. Zakaj jebeni, zato ker je to mesec, ki se ga najmanj veselim. Ker so nekateri ljudje tako dobro razpoloženi, da s tem morijo tiste, ki jim gre ta mesec na živce.

Gremo ven. Pa kam ven, madona, saj je mraz. Gremo nekaj spit. In če nisem žejen? Dejansko mi vabilo na pijačo bolj sede v poletnih mesecih, ko grem na pivo in lahko sedim zunaj. Decembra se mi nikakor ne da sedet zunaj, zmrzovat, bari so pa noter večinoma nabiti, kjer mi ne paše, da me z vseh strani rukajo, da je glasba preveč na glas in da me vsake toliko kdo polije. Poleg tega, kamor koli se postavim, prav tam si ljudje tisti trenutek izmislijo nekakšen hodnik in vsi hodijo mimo mene. Nenehno se moram nekomu umikat. Pa se postavim drugam, pa je še tam hodnik. Pa naj gre nekam vse skupaj, decembra bom doma.

Ne bom modroval o dobrih možeh, čeprav praznujem le dva. Miklavž, ki je tisti pristni slovenski dobri mož, ki prinaša tradicionalne, male stvari. Pomaranče, suho sadje in podobno. Sicer že vem, da to vse skupaj ne obstaja, ampak zaradi malih otrok je v te stvari skoraj treba verjeti do konca življenja. Saj niso nič krivi, da verjamejo. Če se le da, jim omogočimo lepo življenje, krutosti sveta bodo spoznali, ko odrastejo. Priznam, da mi ne bo težko kupiti tiste čokoladne evre in kar nekemu neznanemu otroku kakšnega dati. Zaradi tistega ne bom stradal, otroško veselje pa itak povrne vse.

Bolj mi gre na kito okraševanje mestnih ulic. Jebemu mast, za to je denar, da bi poflikali cesto na Bevkovi ulici, to pa ne. To pa morajo prispevati prebivalci ulice. In vse mora biti okrašeno že začetek meseca, za vsak slučaj, če bo po dvajsetem slabo vreme in se ne bo dalo postaviti smrek velikank, lučk in nekakšnih pravljičnih dežel. Vse to v namen praznovanju božiča, ki je itak družinski praznik in se ga praznuje doma, za to namreč ne rabimo okrašenega celega mesta. In za silvestrovanje, ki je nič drugega kot prehod iz enega dneva v drugi dan. Predstavljajte si, da se greste na glavni trg veselit slovesa šestega aprila in veseliti prihoda sedmega aprila. Čudno vas bi gledali, jebat ga. tudi te, ki se jim ljubi po mrazu čakat, da pride novo leto, v objemu vonjav pečenja, kuhanega vina in čakanja na petardo pod nogami. Pa to kuhano vino. Ne vem kako je drugje, pri nas se ga nonstop pije. Skoraj tekmovanje, kdo bo imel več klinčkov, pa kdo ga spije bolj toplega, pa kdo ga prej, pa vseh vrst neumnosti. Hvala bogu, nisem pristaš tega. In to, da vsepovsod diši po balkanskih jedeh, variante pleskavice, čevapi, pa dajmo no, kje smo? Žalostno, da se tako malokrat kje ponuja potica in še kakšna naša jed.

Nekaj svojega so trgovine. Sploh take, ki prodajajo smrečice in vse tiste okraske, ki se jih obesi nanjo. Vse to mora biti okrašeno že takoj po prvem novembru. Za vsak slučaj, da se ljudje spomnijo, da bo kmalu božič. Če bi jaz kaj ukazal, bi se to dalo v trgovine po prvem decembru in po božiču vse umaknilo. Ampak je tako, vsi trgovci gledajo za svoj žep in niso vedno oni krivi vsega, temveč njihovi nadrejeni. Važno je, da se delavca plača minimalno in da se čimveč pokrade.

December ni zame razlog da bi več hodil ven. Enkrat na vikend, kot vsako leto, mi je čisto dovolj. Razen poleti grem večkrat, ker je doma običajno svinjsko vroče in grem kamorkoli, da se hladim. Pozimi mi je pa boljše biti doma, na toplem in ob skodelici čaja zabubljen gledati v televizor. Ob večerih, seveda. In še to filme, ki si jih sam posnamem.

Ena stvar pa je, ki si jo v decembru želim. In to je, da čimhitreje mine, da pride januar in je spet vse po starem. Potem se pa najdejo taki, ki še aprila obujajo spomine na silvestrovanje in se že maja menijo, kam gredo za novo leto.

In kje bom silvestroval jaz, se sprašujete. No, povem vam, da se to sprašujem tudi sam. Verjetno bova s Petro v krogu bližnjih z obilico hrane, pijače in bo to dovolj.

2 Thoughts on “December

  1. Tale s hodnikom mi je pa kar znana 😀 nekako se enako dogaja meni pa verjetno še komu pa lahko stojiš čisto v kotu pa se bo folk spomnil da bi blo tam mim ful dobr hodit…

  2. Pipijaz on 2. decembra 2011 at 18:43 said:

    december je čas, ko folk pade v poseben trans. Trans, ki mu
    narekuje, da pokupi vse kar vidi na policah naših marketov in
    supermarketov, da mularija vzame ‘stvar’ v svoje roke in
    izsiljuje do raznih iPadov dalje (odvisno od starosti), da ravno
    njih tiste lučke po mestnih ulicah ne zanimajo saj jih, bolj kot
    vse zanimajo trgovine a la Big Bang … res naporen čas.
    Komaj čakam, da mine.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation