Včeraj sem dobil čudno vabilo. Sploh si nisem predstavljal, da se mi bo to kdaj zgodilo. Intervju. Kontaktiral me je fant, ki skrbi za spletno stran floki.si in napisal, da rad objavi na svoji strani kakšno zanimivo novico, zanimivega človeka in podobne stvari. Te strani do sedaj sploh nisem poznal, zato sem si jo nemudoma ogledal, malo okleval in se nato odločil. Tako je zvečer nastal tale intervju, ki si ga lahko preberete tudi na njegovi strani. Zanimivo, vedno sem si predstavljal, kako se morajo zmeniti ljudje za intervju, se nekje dobit, na kaki pijači ali kje drugje, kako si nekdo zapisuje, snema, drugi pa odgovarja na vprašanja. Očitno sem precej za časom, Floki mi je namreč razložil, da se to počne kar preko emaila.

Floki: Peter, pozdravljen, kot si mi omenil prej, je to tvoj prvi intervju?
Peter: Ja, res. Z izjemo enega v osnovni šoli, ampak se ne spomnim točno. Je pa res, da sploh nisem pričakoval takega vabila, saj sem praktično neznan.

Floki: Si bloger, eden izmed zadnjih, a prodornih, vsaj jaz imam tak občutek. Kako to, da si sploh prišel na bloge, kaj te je gnalo?
Peter: Sem bloger, sem eden izmed zadnjih in tvoj občutek je zelo slab. Nisem prodoren, konec koncev sem v tem šele dva meseca in brez kakih izkušenj. Že res, da dobivam več komentarjev, pohval, graj, ampak veliko bralcev ne more biti. Začelo se je pa s pisanjem v osnovni šoli. Že takrat sem kazal veliko navdušenje nad literaturo, rad sem pisal spise. Predvsem domišljijske, kar se vidi tudi v blogih. Potem ni bilo priložnosti nikjer pisati, dobre dve leti nazaj pa sem prišel na idejo, da bi spisal knjigo. Nekakšno romantično komiko s primesmi dramatične grozljivke.

Floki: Aha, torej sklepam da se je začelo s knjigo, ki pa je…
Peter: Knjiga je ostala nekje pri šestnajsti strani, zmanjkalo mi je idej, navdiha in še kaj drugega. Tako sem začel z blogom. Tu ni treba na dolgo in široko pisati, knjiga, ki bi imela dve strani, bi delovala pa malo čudno.

Floki: V čisto prvem blogu, ko si pisal še na Blogosu, si se lepo predstavil. Omenil si, da je tvoje ime le psevdonim in da raje ostajaš skrit. Kdo pravzaprav si?
Peter: To sem tudi že večkrat omenil, sem alter ego realne osebe. Sem čisto normalen človek, s službo, avtom, partnerico in normalnimi prijatelji. Psevdonim uporabljam za varovanje svojega realnega življenja. Nočem, da me bojo ustavljali na ulici in mi grozili, ko bom koga v blogu užalil. To mi je le hobi, kateremu posvetim par ur na teden in ne mislim z blogom postavljati nekih novih temeljev. Le da vržem kake težave, mišljenja, pohvale in podobne stvari ven.

Floki: Pred kratkim si se preselil, zakaj?
Peter: Res, iz Blogosa sem se odločil iti na svoje. Sicer tam še objavljam, predvsem povezave na moj blog, drugače pa pišem le na svoji strani. Predvsem zato, ker mi ni všeč, da pridejo ljudje prebrat moj blog, kliknejo na reklamo in tretji zasluži. Čeprav se od enega klika ne pozna, ampak če jih je več, pa se. Kot da bi ti spekel kruh, kupec pa bi ga od tebe vzel in plačal čistilki. Tako sem se odločil, ker imam tudi na svoji strani reklame, da gre nekam, kjer bom, če bom za moje besede dobil jaz, ne pa nekdo tretji. Nočem biti podnajemnik, čeprav je verjetno Blogos najbolj bran.

Floki: Kakšna je blogerska scena pri nas? V tujini so blogerji malo drugače obravnavani, bolj spoštovani, bolj izpostavljeni.
Peter: Ma niti ne poznam toliko blog scene pri nas, nekaj jih je, ki jih berem, dobre tudi komentiram. V tujini je malo drugače, mi smo mali, nas je dva milijona. Če bi pri nas vsi pisali bloge, bi to bilo kot da jih piše cela stolpnica v Ameriki. Tam so slabi izobčeni, a jih vseeno bere mogoče tri tisoč ljudi dnevno. Pri nas ni tako, si dober ali si povprečen. In če si dober te bere ne vem koliko, če si povprečen, te bere polovica manj.

Floki: Kakšni so plani in želje glede bloga, za naprej?
Peter: Nekih planov ni, rad le zabavam ljudi, napišem kakšno modro, pa tudi kakšno neumno. Samo dva meseca sem bil najemnik, zdaj na svojem se pa počutim, kot da sem odrasel. Ne izzivam več toliko, ne drkam drugih v glavo, se ne pritožujem več kot takrat. Pišem bolj sproščene, mogoče bolj duhovite bloge. To bi bilo treba bralce vprašat. Mogoče bojo dali svoje mnenje v komentar. Želje, hmm. Po resnici, da bi se dalo od bloga živet, ma takoj pustim službo in delam samo to. Realno pa, ne vem. Ne hrepenim po neki slavi, le rad pišem in to se mi zdi edina varianta, da me kdo prebere.

Floki: Sam preberem kdaj kak blog, da sem se pripravil na intervju, sem prebral vse tvoje, pa še nekaj drugih. Kaj imamo bralci najraje?
Peter: Ljudi najbolj zdramiš s provokacijo. Glede tega so narkomanstvo, homoseksualnost in politika na prvem mestu. Ko rečeš, da ti je politik všeč, imaš takoj simpatizerje in sovražnike. Eni bi te poljubili, drugi zmleli. Narkomanstvo je isto, polovici prebivalstva se smilijo, drugi polovici grejo na živce. Drugače se pa najraje berejo zgodbice iz realnega življenja, začinjene s humorjem, nekaj, kar danes preberejo in se jim jutri lahko zgodi isto. In pa tabu teme. Take, o katerih se ne upajo pogovarjat in raje iščejo informacije po internetu.

Floki: Še zadnje vprašanje. Nekajkrat ste napisali, da ne veste koliko ljudi vas spremlja. Je to res ali le hec? Ste pripravljeni razkriti te podatke?
Peter: Resnično, vsake toliko pogledam, ampak mogoče enkrat na tri tedne. Ne da se mi vsak dan gledat analitiksa, zato večkrat napišem, da me spremljajo trije ali štirje redni bralci. Resničnih podatkov ne vem, lahko pa, če ste pripravljeni počakat pet minut, preverim podatke in odgovorim.

Floki: Z veseljem.
Peter: Se opravičujem, pozabil sem na čas in komaj zdaj odgovarjam. Torej, ko sem bil še na Blogosu, sem imel največji obisk eno soboto, in sicer 1750 bralcev. Drugače je bilo nekako od 15 do 150 ljudi dnevno. Za novo stran pa raje ne razkrijem, ker se bodo bralci smejali.

Floki: Peter Filec, hvala za tvoj čas, ta intervju bo objavljen jutri dopoldne na moji strani.

Evo, in tako se je zaključil intervju. Po njem sem se počutil odlično, zanimivo. In pa prosim, da se sedaj ne vsujejo prošnje za intervjuje. Se bom počutil še kot Plestenjak.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation