Ne bom niti poskušal modrovati, ali je prav lažnivka ali lažnjivka, ker to sedaj tu ni pomembno. Valda vsi vemo, da je prva varianta pravilna.

Že kot otroke so nas učili, da ima laž kratke noge, kar smo verjetno razumeli, da ne bomo nikoli odrasli, če bomo lagali. Seveda smo kasneje, vsaj tisti, ki so nas kdaj ujeli pri laži, spoznali da to pomeni, da te hitro pogruntajo.

A če gremo gledat politično, je Jankovič kar nekako majhen. Obenem je pa Kučan, naš sivi bonsaj še manjši. Torej?

Point današnjega bloga ni ugotavljati, kdo v politiki laže, kdo krade in kdo je pošten. Te lahko še mizar brez prstov prešteje na prste ene roke. Poštene, mislim. No, k bistvu. Danes me je zopet razpičkala sodelavka, tista ki je že imela čast biti omenjena v enem izmed prejšnjih zapisov. Nekaj se je zlagala, pač, malenkost. Razkrilo se je vse skupaj čez pet minut, jebat ga, laž ni obrodila sadov.

To me je pripravilo do razmišljanja, zakaj ljudje sploh lažejo. V bistvu sem to že nekaj let nazaj ugotavljal, ko se je takratna kolegica rada pohvalila, kako je spoznala prijetnega fanta, privatnika z dobrim avtom, luksuznim stanovanjem, vikendom na morju in lastno jadrnico. Ki je, mimogrede nismo nikoli, če smo bili slučajno na obali, uspeli videti, saj je ravno takrat kam odplul, jo popravljal oziroma je že poiskala izgovor. Seveda se je zveza kmalu končala, ko smo slučajno od nekoga izvedelil da jo je videl s tipom, ki v Mercatorju pospravlja nakupovalne vozičke. Tu še ni konec, kako leto je nismo videli, ker je kar naenkrat zbolela, potem pa našla službo, ki ji pobere večino dneva. Vemo, laž.

Torej, modrujem. Imajo lažnivci in lažnivke lepše, lažje življenje? Primerjajmo. Pošten človek zjutraj vstane, poje zajtrk, gre v službo, pride domov, kosilo, se z nečim ubada, večerja, televizija in spat. Lažnivcu dan poteka enako, le s to razliko, da si vmes še nekaj izmisli, pove in zvečer z nič kančka slabe vesti zaspi. In kaj pridobi z lažjo? Uf, veliko. Ogromno prijateljev, vsaj takih, naivnih. Veliko občudovalcev, veliko zaupljivcev, veliko partnerjev in s tem možnosti za seks, veliko možnosti za nekakšen ugled in uspeh. Vendar z eno pomanjkljivostjo. Vse to je le lažno. Ko te nekdo razkrinka, se je najbolje pogrezniti v zemljo in nikoli več spregledati. Takrat prijatelji odidejo, saj vejo, da si jim nekaj lagal, občudovalci se lahko le čudijo, kako ti je uspelo prevarati toliko ljudi, zaupa ti itak nihče več ne, partnerji raje poiščejo normalno osebo nasprotnega (ali istega) spola, ugled zgubiš. Ker si umazan, grd, lažnivec. To ni isto, kot če si istospolno usmerjen, ali drugačne barve, rom, bosanc ali klošar. To je še veliko slabše.

In moja praksa, da ko mi začne nekdo razlagat nekaj, za kar sumim, da je laž, le kratko odvrnem pritrdilno in naredim vse, da opazi moje nezanimanje za njegove pravljice. Oziroma se kar se da hitro obrnem stran ali odidem domov. Konec koncev je laži dovolj ob spremljanju soočanj, ki jih sicer ne gledam. Se imam preveč rad. In prav zaradi tega se družim z normalnimi, poštenimi ljudmi.

Hvala za vaše branje in se vidimo v ponedeljek.

One Thought on “Lažnivka

  1. Kantavtorstvo ni v krizi, ker toliko, kot je danes kantavtorjev v Sloveniji, jih verjetno ni bilo še nikoli

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation