Glede na včerajšnji blog, sem premišljeval, če bi bilo pri nas mogoče uvesti smrtno kazen ali vsaj dosmrtni zapor.

Kar bi zagotovo dobilo privržence, kot nasprotnike. Na nasprotni strani bi stali psihologi, borci za človekove pravice in tisti, ki vse preradi odpuščajo. Češ, cerkev uči, da je treba odpuščati. Pa sej če so tako verni, bi lahko vedeli, da bog odpušča, mi tu nimamo kaj. Saj je le človek, ki je storil napako, ni ga potrebno kaznovati. Ja pa ja de, napaka je iti prehitro v naselju, biti nezmožen za vožnjo in prevoziti rdečo luč ter s tem povzročiti nesrečo s smrtnim izidom, to pa ni več napaka.

Seveda bi na vse to pristali vsi, ki so v taki nesreči ali v kakršnem koli primeru Metoda Trobca, Silva Pluta ali kateregakoli morilca izgubili nekoga, ki jim je veliko pomenil. Tile bi takoj podpisali, sem prepričan.

Ok, priznam. Smrtna kazen se sliši zelo nehumano in jo počasi ukinjajo še tam, kjer so jo sploh še imeli. V dosmrtnem zaporu je mnogo več miline. Pač, obsojenec je tam, nihče mu ne stori slabega, ima svoj prostor in to je to.

Z uvedbo tega lahko računamo vsaj na to, da bi se verjetno zmanjšalo število umorov. Če ne bi morilci mislili, da so neizsledljivi, ne bi pobegnili nekam, kamor jim nič ne morejo ali storili samomora. Ali se enostavno naredili francoza in vedeli za nič.

Potem bi se lahko tudi psihično stanje nas kranjcev izboljšalo. Mogoče ne bi bilo več psihopatov, ki enostavno umorijo nekoga, ki jim ni najbolj všeč. Sprtih zakoncev, ki se ob ločitvi ne morejo dogovoriti za lastništvo nad pralnim strojem. Posojevalcev denarja z oderuškimi obrestmi. In, česar si že sedaj ne želimo, neuravnovešencev, ki se spravijo nad nedolžne otroke. Spomnimo se samo primera Ivana Marolta, ki je hčerkici pobil s pepelnikom. In sežanske matere, ki je kljub vsemu niso hoteli spoznat za neprištevno.

Dosmrtni zapor pač, naj odsluži še za odvzeto življenje nekomu. Tako bodo vsaj ostali varni pred morilcem, pa ne gre se tu za to, ali je bil v času dejanja prišteven ali neprišteven. V nasprotnem primeru, najvišja zaporna kazen je 30 let. Pri tridesetih greš noter, naše sodstvo je itak tako, da če se lepo obnašaš v zaporu, ti kar skrajšajo par let, tako lahko prideš ven pri petinpetdesetih. In imaš časa za delat pizdarije tja do sedemdesetih. Temu je treba reci stop, to se ne sme dogajati. Konec koncev, priti po petindvajsetih letih iz zapora, kam se boš pa dal? Nimaš družine, nimaš stanovanja, nimaš denarja. Logično, nekoga oropati, ubiti, se okoristiti z njegovim lastništvom in po določenem času spet oditi v čuzo.

In enako bi lahko bili kaznovani mučitelji živali. Ne vem, kak človek moraš biti, da se spraviš nad nedolžnega psa. In če si zmožen ubiti psa, si zmožen ubiti tudi človeka. Ne pravim, da bi za morilca in mučitelja živali morala biti uvedena dosmrtna zaporna kazen, sem pa mnenja, da bi se morala kazen za take izmečke povišati.

In za konec lahko še cinično rečemo, da je dosmrtna zaporna kazen itak brezvezna, saj se vsi, obsojeni na trideset let, dajo sušit. Se zacingajo. Obesijo.

One Thought on “Smrtna kazen

  1. Pipijaz on 1. decembra 2011 at 19:08 said:

    nemogoče. Zakaj?
    Polovica Slovenije oz. Slovencev, ki bi ostali na svobodi, ne bi nikoli zaslužila
    toliko denarja, da nafutra lačne zapornike, druge polovice.
    Poleg tega bi bile potrebne komune za zdravljenje odvisnikov itd.
    Torej scenarij, odpade.Pozabi nanj.

    Čaw

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation