Totalno sem brez izkušenj, ko mi nekdo omeni spletno trgovino. Nikoli namreč nisem ničesar kupoval, niti spremljal ponudbe, cen ali vsaj malo pogledal, kako te strani sploh izgledajo. Ko smo zadnjič sedeli z družbo ob pijači, sta dva, kot da ne bi bila naša, klepetala med seboj o tem in trdila, kako je spletna trgovina dobra, praktična in ugodna.

Odločitev, da vse skupaj preverim, se mi je zdela prava za modrovanje v blogu. In videl sem. Dejansko si izbereš artikel, prebereš o njemu osnovne podatke, klikneš in v parih dneh ti ga poštar pripelje domov, plačaš in je. Nadvse zanimivo. In res praktično, v bistvu lahko iz kavča kar v pižami vse naročiš in ti pripeljejo.

Kaj pa tisti, ki kupujemo v trgovinah? Vzemimo za primer pralni stroj. Večina najprej pogleda cene, povpraša za kak popust, seveda more biti stroj od znamke, ne pa nekaj levega iz Hoferja. Nato se preselijo iz ene trgovine v drugo. Recimo iz Mercator tehnike v Merkur. Poskušajo tam, kak popust, na gotovino, vse, da bi bilo ceneje. In tako potem od tam še kam drugam, da se privarčuje kak evro, se gre vse to z avtom, za vsak slučaj, če se stroj kupi, da ga odpeljejo domov. Saj nismo neumni, da bi plačevali dostavo na dom.

Katere so prednosti spletnega nakupovanja? Vse narediš od doma, ni se treba obleči in iti nekam, kjer ne veš, ali boš iskano sploh dobil. Tako samo pobrskaš po internetu, klikneš in imaš. Prihraniš na času, saj lahko v pol ure raziščeš celotni trg, torej prihraniš tudi na bencinu. Vse je tako zelo enostavno. Kavbojke? Ni panike, gugl, poiščeš, nabaviš.

Slabost tega je le ta, da izdelka fizično ne vidiš, če ga kupuješ prvič in nimaš enakega že doma. Mnenja o izdelku so enaka, kot ti jih lahko pove prodajalec. Itak komentarjem ni treba verjeti, kot tudi prodajalcu ne. Kaj pa če recimo kupimo oblačila, ki nam ne pridejo prav, nam niso všeč ali je karkoli narobe z njimi? Tudi tu je enostavna rešitev. Amazon že ima to možnost, da jim blago vrneš, brezplačno. Smo navdušeni?

Zakaj potem sploh še obstajajo trgovine kot velike zgradbe, z zaposlenimi ljudmi, ki morajo biti tam, urejeni in všečni strankam? Če se pa da, da lahko vse dobiš domov, še kruh in jogurt ti prinesejo. Je to, da gremo v trgovino, damo kovanec v voziček in se sprehajamo od police do police in kupujemo nekaj, kar ne rabimo res le stvar navade?

Enostavna rešitev bi bila, da bi rekli, trgovine so lahko ob nedeljah zaprte, kdor kaj rabi, lahko kupi preko spleta. Saj sčasoma bo res tako.

Lahko pa spletna trgovina iz nas, potrošnikov naredi še večje asocialce. Tako bomo namesto sprehajanja po trgovinah, nakupovanja in zlaganja v vrečke, kjer bi vsaj malo migali in s tem nevede se razgibovali, sedeli pred monitorjem, buljili v ekran in se pizdili, ker nam kislih kumaric ne bodo hoteli pripeljati na dom. Nakupovanje je nuja, obenem pa še družabni dogodek s presenečenji. Konec koncev ne vemo, kaj nas čaka, ko stopimo v trgovino. Lahko namreč srečamo prijatelja, s katerim se že dolgo nismo videli, gremo na kavo, podebatiramo, srečamo bivšo ljubezen, nekoga, ki ga potrebujemo ali pa smo lahko osleparjeni s strani blagajničark. Ali pa nam nevidno ukradejo denarnico, podrsajo avto na parkirišču in pademo na tekočih stopnicah.

Odločitev, kje, kaj in kako bomo kupovali, je še vedno naša.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation