Ne da bi hotel komu škoditi in koga blatiti. In ne da bi hotel biti tu in zdaj pameten, kako je treba delat in kaj je prav in kaj ne. Ampak, dragi slovenceljni, sodržavljani, ali delamo prav?

Bližajo se volitve in zopet poslušamo obljube, kako bo ta naredil to, kako bo drug naredil ono in kako zelo nam bo lepo, če bodo izvoljeni. Jeah, reklama, da te strže. Kot da nismo že od vseh vajeni istih zgodbic, obljubljanja nemogočega, za njih pa nezavedanja odgovornosti in samo skrb za lasten žep. Pa čeprav sam ne bom šel na volitve in čeprav mi je že zadnjič, ko sem to napisal, nekdo napisal v komentar, da zaradi takih, kot sem jaz, je ta država pač taka, kot je. Odgovarjam, da tudi zaradi enega, ki je šel na volitve in oddal glas nekomu, ki mu verjame, ni nič boljša. Saj nimaš komu verjeti. Saj so vsi isti.

Imam predlog, o katerem bi lahko modrovali. Naj se dobi nekdo, ki bo bogatim vzel in revnim dal. Naj se dobi nekdo, ki bo kaznoval tajkune, ki bodo pokradli večino in bo poskrbel za tistega, ki bo ukradel štruco kruha, ki si jo ne more privoščit. Naj se dobi nekdo, ki bo poskrbel, da bodo določeni odgovarjali za svoja dejanja. In da bodo tisti, ki so pripravljeni delat, imeli delo.

Žal, vsi vemo, da tisti ki sedijo v parlamentu, tega ne zmorejo. Konec koncev niti ni lahko. Torej, jih zamenjajmo. Dragi parlamentarci, pridite delat za tekoči trak, pobirat smeti, v trgovino ali kamorkoli, nekam za sedemsto evrov. Če vam to ne ustreza, pa ostanite še naprej v parlamentu, seveda za sedemsto evrov. Moj nadrejeni za tak denar od mene zahteva, da bom produktiven in če sem lahko jaz produktiven in jih je še sto tisoč in več, ki so bolj produktivni za manj kot petsto evrov, zakaj za boga svetega vi niste za vašo plačo?

Samo ljudje lahko kaj spremenimo. Ljudje se lahko upremo temu, da so trgovine ob nedeljah zaprte. Ljudje se lahko postavimo za to, da napreduje neka stvar v pravo smer. A kaj, ko so tam ljudje, ki naredijo po svoje.

Pomislimo, ali se bomo pustili tudi tokrat nategniti? Če se pustimo, bomo v naslednjih štirih letih plačali približno sedem referendumov, od katerih bojo trije zagotovo brezvezni. Zagotovo bomo kupili še eno vladno letalo, saj to, ki ga uporabljamo sedaj, ni dovolj veliko, ekonomično, ali karkoli že. Obenem bomo potrebovali še kako patrio in vojaško ladjo. Toliko, da se pokažemo. Zakaj ne bi raje za ta denar obnovili hiš in nakupili hrane tistim, ki si tega sami ne zmorejo financirati? Zakaj ne bi zagotovili šolskih potrebščin otrokom iz ogroženih družin?

Smo res tako zelo naivni? Bomo res stare mame, ki trdijo, da so tacerkveni najboljši? Bomo res delavci, ker bo nekdo obljubil pet evrov višje plače?

Draga Slovenija, lepa si, polna naravnih lepot, polna poštenih, pametnih in delovnih ljudi, a kaj, ko te kvarijo z neumnimi in brezveznimi dejanji in zahtevami. Ko bo politik, ki deset let ne bo lagal, potem grem na volitve in na referendum tudi jaz. Do takrat se pa lahko vsi utapljate v vseh predvolilnih golažih in po volitvah objokujete opekline. Jaz se tega ne grem več.

One Thought on “Življenje po 4.12.

  1. Štefan on 26. oktobra 2011 at 0:28 said:

    Ja, sam pa videt nimaš prave ideje za izhod iz težav. SDS je nesebično dvakrat ponudila tej preminuli Pahorjevi vladi čez 80 predlogov, ki so jih kar v paketu zavrnili, ker jim je bilo izpod časti. Sami pa niso imeli boljših rešitev in zato so zaglobili do dna. Tudi g. Virant je človek ki šteje za sposobnega in prav je da pride na pravo mesto v bodoči vladi. Vsaj tokrat se nam obeta vlada ki bo sposobna nekaj pozitivnega narediti.
    Potebna je močna vlada, ki bo, če bo potrebno tudi z preglasovanjem dosegla, da gospodarstvo končno zadiha in zaposli v gospodarstvu in kmetijstvu dovolj ljudi, da se naša državna bilanca končno obrne na bolje. Ker če nihče ne dodaja na mizo, je miza prazna in prisotni lačni. To pomeni zdravo kmečko pamet, ki je Slovence ohranila skozi zgodovino!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation