Evo, prišel sem do tega, da opišem nekaj najbolj neprecenljivih stvari v tem tednu.

Zjutraj se zbudiš, zunaj je še noč in ne moreš dihat skozi nos, ker imaš pač zamašenega. Skozi usta tudi raje nebi, ker te boli grlo. Ok, nekako se dvigneš iz postelje, zmatran, kot da bi garal celo noč. Ljubljeni osebi skuhaš kavo, ponudiš zajtrk in te običajne zadeve, ki spadajo poleg. Nato si zmeriš vročino in ker jo pač imaš, se odločiš, da boš ostal doma. Ležeš nazaj na kavč ter premišljuješ o tem, da ni tako zelo hudo.

Potem pride mati in reče, da si se prehladil v glavo in začne ponujati vse možne leke, ker mama vedno ve več kot vsi zdravniki na svetu.

Potem pride fotr in v šali vpraša, če gre po zdravnika ali kar po duhovnika. Obenem pove, da on pri takih letih ni bil nikoli bolan in da so to bolezni novega časa, ki jih povzročajo prekomerno gledanje televizije, uporaba mobilnika in preglasna glasba v avtomobilu.

Prižgeš televizijo, kjer humoristične serije sploh niso smešne, glede na stanje, v kakršnem si. Bi šel za računalnik, a te bolijo mišice in vse, kar si želiš je postrežba čaja v posteljo. In kot zakleto je zunaj prekleto lep dan, sonce, ravno prava toplota, ki kar vleče v naravo. Takoj bi šel. A nimam volje. Le ležim. Tudi naga soseda me ne bi ganila, niti če bi se ji pridružila še mladoletna sestra, me ne bi ganilo. Vse kar si ta trenutek želim, je zdravje. Da lahko grem normalno v službo in ven na pivo, v trgovino in na tek. Ne pa da moram ležat.

In ena velika muka je tudi tole, da izredno rad kadim, ampak zdaj ne morem. Jebenti.

In kaj naj? Ostalo mi bo veliko časa za gledanje filmov. Če se mi bo dalo.

In še zdravnica je potrdila, da imam gripo. To je to. Jebeš takšno gregorjevo.

In Petra mi je rekla, naj se ne smilim samemu sebi. Tipično žensko mišljenje, ampak nam ni lahko

3 Thoughts on “Bolniška

  1. Glej ga, poslušaj mamo! Sploh, če ti kaj v žganju namočenega ponuja 😛

  2. Đoindka pa pirčka bi pomoje loh stisnu, pa če bi mi obe nogi stran viseli, od kemoterapije lasu ne bi bilo več na glavi, gnoj da bi kar v curkih šprical ven iz luknje za pito, kot iz CREINA cisterne po njivi, leva učka da bi bingljala tam nekje mimo nosa, ki bi bil pa itak samo še hrustančna osnova.
    Za vsako bolezen rožca raste, je rekla teta Pehta, s tem da jih loh ista rožca več pokrije. Madona, sej sem že preveč povedu… Mamo posluši, ona že ve. Hitro okrevanje ti želim! 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation