Po tem, ko sem si rekel in tudi zapisal v enem izmed blogov, da je september čisto drugačen mesec kot avgust, se je vse skupaj začelo premikati. Točno tako kot sem si zaželel in točno tako, kot sem upal. In zadovoljen sem bolj kot Damjan Murko z novimi hipsterskimi očali.

Najprej mi je v športu uspelo narediti korak naprej in začel sem spet teči. Vsak večer se grem cirka dva kilometra zlaufat, potem pa še kak kilometer hodit. Ja, vem, malo, ampak po pol leta sem spet v supergah in ne gre kar tako. Se pa počutim odlično in bom s tem nadaljeval. Poleg tega vsak dan fizično delam, ker se ravno v tem času nekaj jebemo v okolici hiše, in to od 8 do 18, kar pomeni, da nisem še šel na kolo ta mesec. Žalostno. Ampak mi bo uspelo, ker verjamem vase. Vem.

Potem, tisto o deset tisoč besednem blogu tudi nastaja. In bo uspelo še ta mesec objaviti. Kaj bo prineslo za sabo, pa ne vem, a o tem moram trenutno še molčati.

In če se vrnemo k Murku, ki sem ga zasledil neko popoldne, ko sem na plaži bral Obraze ali Novo, ne spomnim se točno, ampak bilo je rumeno, to vem. No, model je poziral z velikimi očali, katere uporabljajo hipsterji. In nato mi kolega reče: ”veš da si ti prvi hipster, ki ga poznam”. Ja valda. Ker sem sicer že slišal ta izraz, a mu nisem preveč posvečal pozornosti, ker me take stvari nekako ne zanimajo, zato tudi nisem vedel, kaj bi s tem mi hotel povedati. No, potegnil je ven androida, pobrskal in mi začel brati. Sicer, skrajno brezvezno, ampak prišli smo do pointa, da hipsterji nosijo velika očala, kakršna nosim tudi sam. in glede na to, da jih je nosil Ali En v sredini devetdesetih in potem dolgo nihče, nato pa sem jih imel že jaz, me je prijatelj okronal za prvega slovenskega hipsterja. Ok. Zakon. No, niti ne. Nočem biti prvi domači hipster, čeprav smo ljudje taki, da se s časom spremenimo. In če sem bil hipster, to ne pomeni, da sem še ali da bom čez deset let še vedno.

Poglejmo Tinkaro Kovač. Od vedno mi je delovala kot tista prava rokerska punca, mogoče že malo vlekla na emo stil. In z dobrimi komadi, odličnim glasom ter fenomenalnimi koncerti, je znala pokazati vraga marsikateremu našemu bendu. Spomnim se je v vedno črnih oblačilih, dark varianta. No, po recimo desetih letih, ko je Obalo zamenjala za Kras, rodila deklico (se mi zdi) in imela krajšo pavzo, sem jo nekaj časa nazaj zasledil na FB in počekiral nekaj njenih fotk. Punca se je totalno spremenila in sedaj se ne drži več tako zelo resno na vsaki sliki. Nasprotno, na nekaterih slikah je prav nagajivo nasmejana, kar ji štejem v velik plus. S tem mi je še bolj všeč, zopet sem začel poslušati njen cede in z dvignjeno roko ji dajem respect. Bravo.

Dejansko je pa to tudi vse, kar sem hotel povedati.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation