Sam zase menim, da sem odličen kuhar, kar pa zveni zelo samohvalno, predvsem v ušesih moje mame in Petre. Zato največkrat potem to spremenim v rek, da pač lačen ne bom, toliko že znam skuhati.

Da sem gurman, na kar kažejo predvsem kilogrami, ki pa se počasi izgubljajo. Ja, malo gibanja, drugačne hrane, pa gre kilca dol. Ali več.

Sicer prisegam na sadje med delovnim časom, pa na kavo in cigaret, ampak včasih se zgodi, da prinesem vse nazaj domov. Enostavno ni časa jesti. In potem je treba doma dati nekaj v usta, čimprej, ker lačen sem ful drugačen. Siten, tečen in še kaj. In kaj na hitro pripraviti, da te po zajtrku ob petih zjutraj in je to edini obrok do treh popoldne nasiti? Pašto. Tako je bilo danes, le da nisem kuhal pašte.

Všečno mi je gledati nekoga, ki se kot profesionalni amater v kihanju suče okrog štedilnika, sam pa ne zdržim, da bi dve uri nekaj čaral, kar bi potem zmanjkalo v petnajstih minutah. Zato vsem, ki so glede hrane zahtevnejši od mene, ne kuham. Največkrat le zase. In takrat uživam, ker porabim pol ure, od tega petnajst minut za kuhanje.

Danes sem naredil takole. Šel sem v Špar, kjer sem ob dvanajstih litrih mehčalca kupil še bloško klobaso. Tako je zrasla ideja o nečem, kar imam rad, čeprav se mi ob prehranjevanju s tem več kot dvakrat na mesec začne gabiti. Nabavil še dve lepinji in stvar je bila rešena. Pridem domov, fuknem par klobas v vodo, ki sem jo prej še posolil in pustim na štedilniku cirka šest minut. Pravijo, da si moraš vzeti čas za kuhanje, jaz pa pravim, da ne smeš pustit, da ti čas narekuje, kdaj moraš pobrat klobaso ven. No, v tistem času prerežem lepinjo po sredini in ker mora biti dobro, naredim še eno podlagco s sirom. Vzamem kar tistega, Milfininega iz Hoferja in položim dve rezini na kruh, ki ju potem še premažem z gorčico. Klobasa sili na prosto, vzamem ven, dam v kruh in obed je pripravljen. Danes je to izgledalo takole.

Običajno, če je pri roki, vržem par kolesc čebule, slanega paradižnika in nekaj paprike na vrh, ampak danes ni bilo. Mi je pa teknilo, kar pomeni, če bi mi jutri to ponudili, mi definitivno ne bi. Ja, pa zraven tega paše Laško ali pa dva kozarca kabernet savinjona iz vipavske doline. Zagotovo.

Potem je človek takoj boljše volje in bolj komunikativen, pripravljen na nove izzive. In gre delat nekaj, kar pomaga pri izgubi kilogramov. Pa nisem s tem obremenjen, le nočem imeti prevelikega trebuha za poletje. In ja, ker lačen si ful drugačen je odgovor na vprašanje, zakaj so ljudje v Afriki črni. Šala.

One Thought on “Kuhar

  1. David on 12. aprila 2012 at 17:35 said:

    Si mi kr lušte naredo. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation