Večerno igranje pokra enkrat tedensko in uživanje ob buteljkah, ki so se mi nabrale tekom let in za katere sem do sedaj imel prepričanje, da morajo biti tam, kjer so, je očitno marsikomu trn v peti. Ne zaradi buteljk, ki se mi jih je v kakih desetih letih nabralo približno štirideset, poleg tega je tam, na leseni polici v hladni kleti še približno deset šampanjcev. Bolj zaradi pokra.

Ko včasih komu omenim, da s kolegom enkrat tedensko zvečer igrava karte, poker, šah ali karkoli drugega, mi odvrne, če nimam boljšega dela. Aa, kako ga bi v tistem trenutku vžgal. Počutim se kot v nekakšnem priporu, kjer mi drugi narekujejo, kako živet. Od 13 do 14 kosilo, od 14 do 16 pomivanje posode, od 16 do 20 branje knjig vzvratno, ob 20 pa spat. Halo, kje smo? A človek ne more niti svojega prostega časa imet? Konec koncev, če igram poker, šah, karkoli, je to moj hobi. Če ti misliš, da je to nekoristno porabljen čas, da je to brezveze in neproduktivno, potem je to tvoj problem. Potemtakem je za tistega, ki reče, da je to zapravljanje časa, je zapravljanje časa tudi rekreativno kolesarstvo, gledanje filmov, štihanje vrta in celo seks. Ljudje pač počnemo različne stvari iz čistega veselja in ne gledamo vsi samo na denar, tako kot očitno ti. Ja, tako preprosto je to.

In še bolj me razjezi kdo, ki mi ne napiše v komentar, pač pa mi pošlje po emailu njegovo mnenje o mojem blogu. Da ne znam pisat. Da pišem neumnosti. Da si stvari izmišljujem. Običajno takemu oboževalcu potem lepo odpišem, da sicer res nisem najboljši bloger in če bi merili po kvaliteti zapisov, sem bolj na dnu blogerske lestvice, ampak bi vseeno rad videl kakšen njegov blog in če mi lahko posreduje link. Ker prekleto me zanima, kako lahko ocenjuje nekdo, ki piše le negativne komentarje na 24 ur in v bistvu skoraj povsod, kjer se jih da. Ne sutor supra crepidam.

Ampak, da ne bo dolgočasno, lahko povem, da so kljub neznanim rezultatom odkrili, da je Rodetovo seme… Ah, ne, ne bom prvi. So pa znanstveniki odkrili pomen besede DNK. Pa tudi ne vem, če vam bi razkril. Ok, naj vam bo. Dete našega kardinala. Ampak niste od mene tega slišali, da me ne bo potem cerkev preganjala in da ne bojo blazni verniki metali molitvenikov za menoj. In da me ne bičajo in pribijejo na križ.

Sicer pa vemo, da so dojenčki vedno lepi in luštni in buci buci in vse ostale besede, katere izjavljamo ob malih ljudeh, zatorej se čudimo, da ga Murko še ni pokazal. Res je, čaka na to, katera rumena revija bo ponudila več. In izjavil je, da je s tem njegove glasbene kariere konec. Upam, da si ne premisli in da se bo držal rečenega, obenem pa, ko se odloči pokazati svojega sina, naj tista rumena revija objavi samo otroka. Slik očeta je že tako preveč.

Drugače, kako kaj z vami?

3 Thoughts on “Le… sodi naj…

  1. hvala za vprašanje….z nami je dojenčkasto….vpliv okolice pač…..hobije imaš očitno ok…..sicer pa sem že prvi prvem obisku tvojega bloga vedeti, da te moram redno brati, če hočem biti na tekočem z najbolj svežini novostmi….ampak res, kako lepo bi se slišalo – V imenu Rodeta in sina…..ko bi le Bog dal…. 😎

  2. Eh, Don Marko, je že res, da sem malo rumen tudi sam, nikakor pa ne sežem niti do narta kraljici rumenega blogerskega sveta, Ireni. Za toliko nimam niti časa, niti volje, niti želje, ji dajem pa rišpekt. Se pa vsake toliko najde tudi pri meni kaj bolj bledo rumenega 🙂

  3. Kako kaj z mano? Evo, berem blog po priporočilu Dona Marka, in kar sem prebrala, mi je všeč. Še posebej tista o Murkotu 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation