Ker smo že dober mesec po tistem dnevu, ko se lahko zamenja zimske pnevmatike z letnimi in pogosto tudi z lepšimi platišči, sem se tudi jaz pred kratkim odločil sneti zimske in nadeti letne. Običajno počakam kake dva tedna, da se ne gužvam pri vulkanizerju, kar se običajno zavleče v kak mesec.

Letos sem, misleč, da bom moral kupiti vsaj dve pnevmatiki z drugim vozilom šel do vulkanizerja, svetoval mi je to pa to, povedal sem, da bom premislil in si na koncu rekel, kurc, bom pa moral dati tistih 200 evrov, kar pri moji plači ni ravno malo. Ampak varnost je na prvem mestu in bom očitno zaradi tega v pomanjkanju nečesa drugega. Shit no, kako je vse to drago.

Pridem domov, pogledam letne gume, ki se mi zdijo še kar dobre, ampak še vedno mislim na tistih dvesto evrov. Jebemu mast. Naložim v avto in grem. Pri vulkanizerju fuknem gume ven, pogleda in reče, da saj so še vse dobre. Dvigne avto, zamenja, zimske fuknemo nazaj v prtljažnik in ves vesel, ker sem poceni prišel skozi, mu izročim petnajst evrov, kolikor je pač računal, in se odpeljem.

Posledično se veselim, ker mi bo tudi ta mesec uspelo dat nekaj na stran za že rezerviran dopust nekje na morju, dva tedna čistega odklopa in predvsem upam na to, da ne dobim nobenega poznanega.

In odločitev, da od takrat naprej, ko bom spet potreboval nove gume, preverim preko interneta najbolj ugodno ceno in privarčujem.

Da pa ne bom sral o tem cel blog, bom raje držal obljubo. Nekoč sem že omenil, da bom v blog prilepil svojo sliko. In to se bo zgodilo kmalu. Tako kmalu, da vam ne bo treba čakati še ne vem koliko časa, ampak boste le z miško odrolali po mojem današnjem prispevku in me boste videli. Sicer nisem za to, da se razkrinkam, ampak sem se odločil, da se ne bom več tako zelo skrival, da mi je vseeno, če me kdo prepozna in da vseeno ohranim neko diskretnost, ker sem prepričan, da me moji znanci ne berejo.

V ozadju vidite starinski radio, za katerega garantiram, da je boljši kot kakšno sedanje sranje, ki se ga dobi v Mercatorju za 40 evrov. In na vrh njega so pločevinke piva, katerega ljubitelj sem in se na celotni zbirki predvsem nabira prah, ostajajo spomini in podobno. Dokler ne bom imel vsega poln kufer in bom zmetal v kontejner.

That’s me, Filec.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation