Včasih poslušam debate ljudi v ožjem krogu, se pa zgodi tudi to, da sem nekako primoran poslušati pogovor dveh umskih najstnic, sicer pa povsem odraslih žensk pri štiridesetih. V odstopanju cca petih let, ampak prej v plus, kot v minus.

Tako sva, kot velikokrat do sedaj, nekega večera z B. sedela v nama priljubljenem baru ob hladnem pivu. Sama se sicer ne bi spravila v tak položaj, ampak sva bila primorana sedeti tam, kjer so se kmalu po najinem prihodu ustavili dve kokoši. Črnolaska in blondinka, ki so vlekle enega za drugim, kurcale čez moža in sina, kako sta oba nesposobna ter kuhanje. Sploh črnolaska je nekajkrat ponovila, da mora naslednji dan ob dveh in pol začeti pripravljati burek. In glasne, glasne kot gasilske sirene. Mater ja, pa kaj mi je tega treba, sem si mislil. Niti ene pohvale, zmrdovale so se čez natakarico, pa nad dvema puncama, ki sta vstopili na teraso, pa nad tem, da je kava mrzla, da sladkor ni dovolj sladek, da je prt postrani, da ji včeraj kupljeni vžigalnik ne dela, pa čeprav je ugotovila, da ima tri enake in da verjetno tega, ki ne dela, ni kupila včeraj. Ej, če bi imel jaz tako babo doma, bi letela skozi zaprto okno prvo minuto skupnega življenja. In hvala kurcu, so kmalu pogoltnile tisto kavo in odfrfotale, polne samozavesti proti sedmemu štuku bloka. Samo tam lahko živijo, na taki višini in v 34,16 kvadratov velikem stanovanju se človeku sfuka. Dobesedno. In iz enega ekstrema v drugega. Zgoraj omenjeni punci sta potem, ko sta ostareli najstnici zapustili teraso in sprostili ušesa ostalim prisotnim, začeli z obnavljanjem zgodovine. In ena je rekla: ”Že dva dni se učim kot nora, gotovo bom naredila”. In ko jo je druga spraševala, je bilo iz odgovorov razvidno, da se je očitno učila nekaj povsem drugega. ampak o tem kdaj drugič. Oziroma, nikoli.

Človek se zamisli, s čim vse so ljudje obremenjeni. In se zamislim, s čim sem obremenjen jaz. Včasih sem bil z obiskovalci bloga, saj sem redno, večkrat na dan čekiral. Tega zdaj ne počnem več, mogoče enkrat tedensko. Ali pa še to ne. In ja, obremenjen sem s poletjem. Nenehno ga čakam, a se bojim, da ko bo, ga ne bom izkoristil in se bom nato celo jesen pritoževal. Tak sem, pa naj me katera vzame, sitneža.

Ampak, da ne bom o tem, raje spremenim temo na poletje. Ali na meni ljubšo debato, plažo. Prejle sem na enem blogu, neomembe vrednem prebral zanimivo razmišljanje, zakaj Slovenci radi pogledamo za nago Slovenko. Enostavno, ker jo lahko ogovorimo po slovensko. Če bi bila kake druge narodnosti, bi nam bilo nerodno, ker bi se bali, da zajebemo že v štartu. Sicer je pa tako, avtor je pisal o tem kot o ne vem kakšni senzaciji ter po trditvah, da moški izgubljamo slino ter očesa iz jamic ob pogledu na nago Slovenko, lahko celo sklepamo, da je avtor ženskega spola. Nihče drug namreč ne more biti tako zelo zaljubljen v svoj spol, kot presamozavestna ženska. V primeru, da je avtor moški, je verjetno glede gole ženske v živo še devičnik in redni obiskovalec strani z golo vsebino. Mene, kot nudista, pa čeprav ne zahajam v nudistične kampe in na prave nudistične plaže, to sploh ne gane. Baje smo vsi pod obleko enaki, pod kožo pa krvavi. In nekatere je narava bolj obdarila na pravih mestih, nekatere pa drugje. In? Zato ni treba delati neke raziskave o tem, vsaj po mojem mnenju ne.

In dejstvo, pravi dan za japonke, saj sem vendar primorc. Ajga, loh imajo gorenjci še vedno nulo zjutraj, ampak pri nas se pa da.

10 Thoughts on “Obremenjenci

  1. Amsel on 7. junija 2012 at 19:26 said:

    Mi štrajkamo!

  2. Heh, mene še vedno preveč zebe za japonke nataknit 😛 Ampak! Baje, da se bo še malo segrelo … In, poleg tega, da je zaljubljena v lasten spol, kako veš, kdaj je ženska presamozavestna? 😛

    • Peter Filec on 7. junija 2012 at 20:58 said:

      Sklepam po prejšnjih tvojih zapisih o obuvalih, da bomo imeli tudi slikovni dokaz, ko boš nataknila japonke 🙂
      Presamozavestnica je ženska, ki je zaljubljena v lastni spol, ampak ne v smislu lezbijštva, ampak v smislu preziranja moških in v mišljenju, da so ženske v vsakem primeru in vsaki situaciji boljše od moških. Sicer pa pre označuje stanje več. Kot recimo neko stvar plačaš, če pa plačaš več, kot je potrebno, potem preplačaš. In tako je samozavestna do neke mere, če pa gre čez to mero, je presamozavestna… tko, na kratko odgovorim 😀

  3. Hehe, verjetno res 😀 Boste obveščeni 🙂

    Ja, sej se mi je svitalo, da je nekaj takega. Sicer ne vem, če spada v isto kategorijo, ampak moram malo pojamrati 😉 Ne samo prezir do moških, vsake toliko časa človek naleti na ženšče, ki ne samo, da moških domnevno ne potrebuje (moškega, moških, kakorkoli … ) tudi predstavnice lastnega spola, tiste, ki niso na njenem “nivoju”, ji predstavljajo svojevrsten problem. Jih malo prezira, na njihov račun malo zraste, si nahrani samozavest z izpostavljanjem njenega oh in sploh izhodišča. Konec jamranja 😉

  4. Filčev Peter, odkar ne čekiraš konstantno statistike in nisi non stop obremenjen, je kvaliteta občutno boljša 😉 Zadnji zapisi se berejo tako, kot se maslo, ki je bilo par ur na sobni temperaturi, maže na kruh in vsi po vrsti bi si zaslužili okvir in častno mesto na kakšni steni 😉

  5. ampak, če ni lepo biti moški…..gremo na hladno pivo poslušat vroče debate, da smo lahko potem doma mlačno sprejeti…..in to brez vsake obremenjenosti do obremenjenih….. 😉

  6. Zuzzu on 8. junija 2012 at 11:41 said:

    🙂 Sem zenska, pa se cisto strinjam s tvojim mnenjem o kokosih. Pa niso samo zenske take, sama sem celo zivela s tipom, ki je vse zivo sovrazil, nicesar ni maral, vse je bilo narobe, vse je kritiziral.. se celo darila za rojstni dan… Pa sem ga pustila v svoji mizeriji in odletela…. skozi vrata! 😀

    Kar se pa pretirane samozavesti tice.. meni osebno se to zdi malo ‘fake’. Pretirane samozavesti ni.. za moje pojme je to samo izraz izrednega kompleksa manjvrednosti, ki ga s pretirano samozavestjo prikrivamo. Najdemo nekaj na sebi, kar nam vsaj malo vzbuja samozavest in to potenciramo (morda celo lepo telo… a zakaj ga je ravno treba kazat vesoljnemu obcinstvu, ce ne zato, da fehtamo pohvale in pozeljive poglede).

    Na splosno mislim, da je igra pozitive lahko zelo zabavna… v vsakem trenutku in v vsaki situaciji najdi nekaj pozitivnega.. ce ne se pa vsaj smej. Zivljenje je prekratko za zmrdovanje. Garantirano deluje… 🙂

  7. Kaj bi šele bilo, če bi moral dve takšni prenašativ službi osem ur 🙂

  8. hahah, o kokoših in kurah rajši ne bom ničesar rekla, jih pa poznam nekaj – mogoče sva pa soseda, hhahha. O nudizmu samo na kratko, da je super zadeva in da je včasih kakega nudista videti sredi mesta oblečenega kar malo čudno, pa ne zato, ker bi moral biti tudi tam slečen, ampak zato, ker človek na nudistični plaži odmisli oblačila in vidi sočloveka čisto drugače – ga lahko gleda v oči in vidi dušo, ki se zna za kakimi oblačili čisto skriti.

  9. Peter Filec on 8. junija 2012 at 15:33 said:

    Eh, prenašam jaz take kokoši tudi v službi, ampak imamo kotičke, kjer se one ne zadržujejo… 🙂
    Mavrična, mogoče se ti slačiš pri oknu pred mojo hišo 🙂 Sicer pa lepo prebrat misli še ene nudistke…
    V glavnem, presenečen nad komentarji, ne vem koliko vas je, ampak pred nedeljo tudi ne preverim obiska..
    Tina, če imaš častno steno, se ti z veseljem prilepim nanjo… Pa tudi če je to le FB zid 🙂
    Don Marko, podpis.. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation