Sprejemati pomembne življenjske odločitve nikakor ni lahko. Tisti, ki ste jih že kdaj, to veste, spet drugi mislite, da je to povsem nepotrebno. Pa naj si gre za poroko, selitev v drugi kraj ali celo državo, menjava dobre službe ali karkoli drugega. Za nekatere je to izziv, za druge potreba, za tiste, ki niste še nobene pametne sprejeli, pa predvsem muka.

In odločil sem se, da tudi jaz sprejmem eno. Tisti, ki me bolj poznate, veste, da se približno dvakrat letno odločim ukvarjati s športom in približno dvakrat letno tudi obupam. Ker sem delno len, delno si pa domišljam, da nimam časa. Ampak resno sem sprejel odločitev, da začnem rednejše z gibanjem. Jutri.

Razlogov za to je eno malo morje. Predvsem se gre zaradi moje prekomerne teže. Kar se sploh ne čudim: odkar sem prišel z dopusta, nisem konkretno pomigal. In posledično se gurmanu, kakršen sem sam, kilogrami kar dvigujejo. In tu je največji problem in tu se bo treba največ stvarem odpovedati. Zatorej se zavedam, da moram zmanjšati količino sendvičev – kar se tega tiče, sem pravi kralj, saj znam s sendviči posebno eksperimentirati. Skoraj ni stvari, ki ne bi šla v sendvič. No, obenem se moram izogibati sladkim pijačam. Sicer nisem bil oboževalec nekih grozno sladkih napitkov nikoli, ampak domačemu bezgovemu soku se težko uprem, pa enkrat mesečno bi tudi ubijal za cocacolo, fanto ali kaj podobnega. In pice. Čeprav najraje domače ali pa vsaj dostavljene na dom – ker enostavno ni picerije, kjer bi nož dobro rezal. Kolikor pic sem pospravil vase, bi se skoraj dalo nahraniti eno malo afriško vas.

Drugi razlog je ta, da vsakič, ko me kdo povabi na kak pohod ali vožnjo s kolesom in se odzovem povabilu, rekoč ”saj bomo šli na izi”, pridem na cilj popolnoma izmučen. Torej, pomanjkanje kondicije, na kratko. Obenem sem tudi dobil vabilo, katerega ne smem izdati. Še. In se moram vsaj malo natrenirati. To mislim pa početi tako: kolikor mi bo čas dopuščal, pač. Predvsem več naskokov na bližnji hrib, več kolesariti in tudi malo tekati. Obenem izgubiti kilograme, predvsem pa se ne odpovedati vsemu. Čeprav sem se kavi že delno in je običajno zjutraj niti ne pijem več. Prav tako se ne mislim odpovedati meni najljubšemu napitku – čokoladnemu mleku. Ker je poleg svete trojice, kar se zajtrka tiče (kruh z margarino in eurokremom ali marmelado) nepogrešljiv. In ker sem prevelik ljubitelj piva, se tudi temu ne mislim odreči, pa četudi bom moral naslednji dan več delati na sebi, da bom pokuril vse od prejšnjega večera. In ne bom postal vegetarijanec, niti vegan, niti ne bom solil pameti, če mi bo kdo rekel, da mi neka stvar koristi ali škoduje. Moje telo, moje življenje, moja odločitev. Začnem. Jutri. Dovolj je bilo lenobe, dovolj izgovorov, čas si je treba vzeti in narediti nekaj zase.

Da pa ne bomo rekli, da je to le neka muha enodnevnica, se bom potrudil vsaj dva dni to početi. Ok, šalo na stran. Če boste pridni, bom vsake toliko napisal kak rezultat, da boste seznanjeni z napredkom. Seveda realne podatke, nikakor ne izmišljene. Ker z izmišljenimi bi lagal samemu sebi, ker vam je itak vseeno, ali naredim s kolesom 20 ali 30 kilometrov.

Torej, jutri. Po dolgem času gibanje. Komaj čakam.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation