Pa smo zopet tu, da malo zbodem tiste, ki sem jim trn v peti. Ko sem že v četrtek pisal o peti, komaj čakam, da pride poletje in jih bomo zopet kazali. Jih pa nekateri že sedaj, saj enostavno bežijo, ali kakor se reče, pokazati pete je enako bežati.

A to ni tema današnjega bloga. Pust pust, lačnih ust, ki ni odgnal zima, ampak nam je pripeljal novo pošiljko snega, vetra in počitnice. No, zame ne. Sem pa med vikendom se bolj kot ne obnašal, kot da jih imam. In sicer, v petek popoldne sem opravil en krajši sprehod s psičko, jo malo pognal bo snegu in nazaj domov. Večer je bil več kot primeren za pokušanje zanimivih vrst piva, ampak sem po dveh tujih kmalu prešaltal na laško, predvsem zaradi tega, ker potem ne bi znal več oceniti, katera je bila boljša. A o tem kdaj drugič. Bistvo tega je, da se je vse skupaj zavleklo na enajsturno turnejo s prislanjanjem zelenih robov steklenice k ustom in vneto praznjenje. Posledice so bile očitne.

Tako sem po parih urah spanja v soboto vstal kot maček brez brkov. Z mušicami okrog ust sem se majal po hodniku, spil liter vode in kavo ter dva piškota in obiskal kavč, vsaj dokler ni Petra vstala. Potem je sledilo nakupovanje in kosilo, popoldne pa sva preživela na zabavnem pustnem programu v Idriji. Resnično, priznam, da se že dolgo nisem tako nasmejal domislicam in maskam teh ljudi, ki to ustvarjajo. In ker se klin s klinom zbija, je bilo treba spiti še kuhano vino. Seveda je potem popoldne minilo še ob ležanju na kavču in pripravah na peko domače pice, ki mi ob dneh, ko imam mačka, najbolj paše.

In nedelja. Obiski, druženje in potem spet poležavanje na kavču. Kar je bilo več kot primerno za razmišljanje o sebi in o bližnjih. Tako sem prišel do nekaterih sklepov, da moram nekaj spremeniti. Tako glede službe, samega sebe, kot tudi bloga. In to sem se odločil storiti kaj kmalu. Zatorej, lahko samo obvestim, da bo v naslednjih dneh manj blogov, ker se bom pač posvečal drugim stvarem.

In danes? Savna. Komaj čakam.

Verjamem, da me nekateri ne boste pogrešali. Vem pa tudi, da me nekateri boste. No, tisti, ki me boste nujno rabili, me boste kontaktirali na mail ali kam drugam. Vsaj tako si mislim.

Dokler se ne vrnem, vam želim samo eno: da se imate skrajno lepo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation