Moram. Po vsem, kar preberem, po vsem tem, kar vidim na slikah, enostavno moram napisat še nekaj o tem. Gledam slike teh psov, popolnoma nedolžnih bitij, ki nočejo nikomur nič, razen tega, da se nekdo z njimi ukvarja.

Včasih nisem razumel zavetišč. Psi so tam in to je to. Potem, ko sem se o tem malo poučil, sem ugotovil, da so tam psi, ki bi radi imeli nekoga radi, pa ga ne morejo. Ker jih je nekdo, prav tako žival v človeški obliki zanemarjal, pretepal in jim počel še bog ve kaj hujšega. Potem pa bodi ti pes in zaupaj nekomu. In potem lahko grem še naprej o zavetiščih. Ne vem, koliko je res in ali si delajo samo reklamo, vendar veliko opozoril dobim na mail in tudi drugam, da naj posvojim žival, ker če ne, jo bodo zaradi prostorske stiske usmrtili. Bolno.

Glede na to, kaj vse se dogaja v naši lepi deželici, bi se lahko našel nekdo in poskrbel tudi za to. Pa ni denarja. Za vse ostale pizdarije je ogromno denarja, za živali, ki morajo umreti zaradi tega, ker jih nekdo ni maral, ga pa ni. Pa lepo prosim, ne mi zdaj predlagat referenduma, ali se naredi eno veliko zavetišče, kjer bodo lahko psi mirno čakali na posvojitev. Namesto referenduma se to lahko naredi. Ampak ne. Pobijmo jih raje. Zakaj? Zakaj se za pse nihče v naši ljubi politiki ne pobriga. Važno je obljubljati, lagati, doživljati veličastne sprejeme v vsaki vukojebini, kjer se pojavijo, se kazati po televiziji, biti lep in povrh vsega za to še mastno preplačan. Biti s težavo z roko v roki, ja, to pa.. to pa ni naša stvar, ane, dragi politiki?

Vem, nekateri se bojijo psov. Zakaj pa ne, konec koncev izhajajo iz rodu volkov in šakalov. Česar se, vsaj če srečaš v naravi, moraš bati. Kar pa ne pomeni, da te bo vsak pes, vajen človeka, scufal do neprepoznavnosti. Ampak pes, ki je vzgojen, bo čuval hišo ter ob prvi ponujeni klobasi popihal z lopovom. Pes, ki je dobro vzgojen, pa bo zvest eni osebi, običajno gospodarju. In ta pes bo ob svojem gospodarju priden. Kar pomeni, da ne bo nikomur nič naredil, če bo gospodar ob njem.

Kaj pa nakladaš, ti Filec rilec, boste rekli. Je že res, da pri nas nikoli nismo imeli psa, je pa tudi res, da sem vedno, kot mali Filček zviznil k sosedom pobožat ovčarja. In da imajo pri Petri zelo ubogljivo mešanko, ki rada pobegne z menoj nekam daleč stran v naravo, kjer lahko tekava in se igrava in mečeva palice ter se nič ne upira, ko je čas za nadeti povodec in oditi domov, na polento in jetrca. Nekaj prakse pa imam tudi jaz.

In bolj kot spoznavam ljudi, raje imam živali. In prav zato ne odobravam nikakršnega mučenja nobene živali, pa čeprav nisem vegetarijanec. Sploh pa ne odobravam ljudi, ki se ob pohabljeni živali še ponosno držijo, češ, lej kaj sem storu vreči bolh. Da ga dobim v roke, tudi kri mu ne bo imela časa teči. Imeti spoštovanje do živali in imeti rad žival je dolžnost vsakega lastnika. Ga mučiti in maltretirati pa je hujše kaznivo dejanje. No, ne vem če je kak člen v zakonu o tem, ampak moral bi biti.

Kaj bi morali imeti mi? Živalsko policijo. Ki bi bila čisto drugačna od teh belomodrih pajacov, ki sedijo in čakajo, potem pa hopsnejo najbolj mirno dušo na celotnem celjskem okrožju, ker se pelje 51 skozi naselje. Ne, obiskala bi vsakega lastnika psa, mačke, deguja, konja, morskega prašička in nenazadnje tudi ribic ter preverila, če vse te živali živijo v ustreznem okolju, če so negovane in če imajo človeško družbo več kot polovico dneva. Ampak za to ni denarja. Žal. Potem pa se dogaja to, kar se in lahko se samo zgražamo naprej.

2 Thoughts on “Proti mučenju živali

  1. Poglej si samo sliko “zaščitnice” mačk svetrlano makarovič ovito v krzno.

  2. Stric Marč on 6. januarja 2012 at 19:47 said:

    V sirotnišnicah, v samskih domovih, v domovih za brezdomce najdemo nešteto prizorov, ki trgajo srce. Male živali ( posebno psi in mačke) so postali posel:od njih živi prehrambena in kozmetična industrija, veterinarske klinike, zasebna zavetišča …. Včasih je bil konjederec. Lovil je potepuške pse in mačke, poiskal nove lastnike ali postrelil. Danes je imeti psa ogromna odgovornost. Za psa sem zmetal za veterinarje več denarja, kot za sebe. In ko psa ne moreš ( ali nočeš) več imeti, ti ga nihče ne usmrti in ga moraš predati v zavetišče in seveda plačevati. Veterinarji ga evtanazirajo le takrat, ko zmanjka idej za zdravljenje ( Saj niso morilci).
    Naša zakonodaja je dovolj stroga, da bi ob izvajanju lahko zaščitila pse in tudi ljudi, ki ne marajo psov. Pasja policija bo samo povečala stroške in še manj se bodo odločali ljudje za posvojitev. Zavetišča zato hočejo nov davek na pse (taksa je že vrsto let) , da bi si financirali zavetišča. Ustvariti si želijo nekakšen dom za pse, ki bi se financiral iz namenskega davka. Saj še za ostarele ljudi in brezdomce nimamo ustreznih rešitev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation