Ne dolgo nazaj sem se v enem od blogov hvalil, kako sem ozdravel. Zdaj pa vam lahko povem, da nisem. Pač, zdravnica me je poslala delat.

Šlo je takole. En dan, ko sem bil pač naročen, je vprašala, kako sem in sem rekel, da sem bolje, kar nikakor ne pomeni, da sem zdrav. Očitno je ona to razumela kot da sem tako dober, da mi ne more nič manjkat in rekla, naj grem na šiht in se rešila vseh muk, ki bi jih sicer imela z menoj.

Vsak, ki je že imel kdaj vročino in gripo, iz lastnih izkušenj ve, da se telo ne pozdravi v štirih dneh. Zatorej sem, če me je že poslala delat, kljub kašlju in smrkanju, iz preventive kupil še nekaj zdravil, katere sem vztrajno jedel po navodilih proizvajalcev ter se držal vsega, kar naj bi pomagalo za čimprejšnje okrevanje.

Žal ni bilo nič bolje. Boleče grlo, kašelj in splošna nevolja do česarkoli niso izginili. Še več, en dan sem bil prava fontana, saj sem izbruhal vse, kar sem dal vase. Dokler sem bruhal le juho, je bilo vredu, težje bi izločil kak kos mesa. No, in to je trajalo cel dan, jaz pa lačen. Edino voda in čaj sta ostajala v meni. Lahko vam dam pa nasvet. Krof in črna kava. Po tem se tako lepo bruha. No, ne ravno lepo, ostane pa tak sladkoben okus v grlu in ustih, tako da če boste kdaj imeli priliko, le poskusite.

No, grem nazaj k zdravnici, povem kako in kaj, me da na odvzem krvi, bla bla in če bo tam pokazalo kaj narobe, bom dobil antibiotike. Ne me jebat, resno?

Ok. Glejmo cenovno skozi vse to. Za vsa zdravila sem dal nekje 30 evrov. In bo marsikdo rekel, za zdravje vse. Seveda, tudi jaz pravim tako, ampak če bi pomagalo. Kar sem jedel tiste tablete in pil jebene praške, nisem nič boljši, zatorej se za tiste evre počutim, kot da bi mi jih ukradli. Naprej. Dvakrat sem šel k zdravnici, ko nisem niti upal stat na nogah, kar pomeni, da me je moral nekdo peljat. Še dobro, da imam koga doma, ki je bil na volji in času, saj bi me v nasprotnem primeru taksi stal osem evrov. V eno stran. Kar pomeni 32 evrov za dvakratni obisk zdravnice. In potem lahko dodam še recimo deset evrov za trikratno pot do nje in nazaj, ko sem bil sposoben iti sam. se pravi, 72 evrov zato, da sem končno dobil antibiotike, ki si jih verjetno po njenem mnenju ne zaslužim, ker sem samo razvajen državljan, ki izsiljuje svoje pravice. Čeprav, spoštovana gospa zdravnica, vem da tudi antibiotiki niso neko čudo, temveč le kup zasvajajoče kemije v kapsulah.

Še to dam skozi in potem obrnem nov list. Moja odločitev. Nisem človek, ki bi bil vajen ležanja. Že nedeljsko popoldansko poležavanje pred televizijo mi je odveč. Prav tako nisem človek, ki bi dovolil, da mi drugi solijo pamet. Ob vsej tej soli bi začeli možgani razpadat, zato priporočam tudi vam, da tega ne dovolite. Odslej bom za svoje zdravje skrbel sam.

Kako, še ne vem točno. Definitivno pa bom zaužil več sadja, več zelenjave, se več gibal po svežem zraku, spil kako pivo manj, pokadil kak cigaret manj ter se manj sekiral za stvari, za katere se sedaj preveč. In bo. Kolo, počakaj da ozdravim in potem greva. Se že veselim.

One Thought on “Sam svoj zdravnik

  1. ja, šele ko človek enkrat ornk bruha spozna, kako pomembno je da se hrano dobro prežveči 😀

    drugače pa prej delat več v smeri preventive kot pozneje kurative je zihr pametno. čeprov vprašanje, koliko je dejansko vitaminov v tem sadju in zelenjavi, ki pride od ne vem kje. se mi zdi da je konec koncev vse odvisno od sreče in od tega, kok si dovzeten za take in drugačne bolezni in okužbe.

    pa čimprejšnjo ozdravitev ti želim 😉

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation