Mišo Brečko, naš si heroj… No, niti ne. Je pa zanimivo, kako se piše, govori o naših ljudeh in kaj vse počnejo, da pridejo v medije, oziroma, kaj vse so storili in nehote prišli v medije.

Pa pustimo tu razne Murkote, ki s samopromocijo zaslužijo več kot delavec v fabriki. Sicer dam prav njegovim besedam, ko je pač izjavil vprašujoče, češ, kdo je tu nor, on, ki z enim kvazi nastopom pokasira sedemsto evrov, ali nekdo ki dobesedno gara cel mesec za prav toliko ali manj. Bolj imam v mislih zgoraj omenjenega Brečka ali pa recimo Ivana Simčiča, ki je kdo ve kje kupil izobrazbo. Ampak, spet je vprašljivo, kako se ob tem počuti. Bo zanikal in lagal kot večina poslancev in politikov? Kaj večina, vsi. Ali se bo izmikal vprašanjem, ali pa bo, kar bi bilo še najbolj pošteno, priznal?

Poštenost med politiki, ja no. Definitivno je najbolj pošten Kučan. Ne more tako majhen mož lagati. O, pa zmore. Tale palček iz Murgel je bil rojen leta 1941 v Prekmurju. Bil je zadnji predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije, nato pa s sprejetjem ustave naše predrage republike Slovenije postal naš prvi predsednik. No, to je počel kar deset let. In v tem času ni zrastel niti za centimeter. Je že imela prav njegova mama, ki mu je dejala, da ko bo velik, bo moral delati. Znajdi se. Še danes tale bonsai aktivno deluje z upokojenimi velikani državnega zbora v svojem štabu, obkrožen s kavami in slaščicami. Svoje nasvete deli mlajši generaciji in jim kot šef političnega undergrounda deli naloge. Pa ne glede na vse, kar se slabega piše o njemu, vsaka mu čast. Še vedno je namreč edini politik, ki lahko bingljajoč z nogami sedi na pločniku.

Marijan Smode se je ločil. Prav tako kot se je ločil tudi Cvetko Zadetko iz Črnega polja pri Vukojebini, le da to nikogar ne zanima. No, sicer, da se je Smode verjetno tudi nikogar ne, ampak malo samopromocije si je treba narediti.

In da se dotaknem še kolegov blogerjev. Jebemu mast, da jih vedno več dobim in za njih sklepam, da so enostavno klonirani, saj pod več različnimi imeni komentirajo ene in iste bloge, običajno svoje. In pod vsakim imenom pišejo podobne stvari, ter se nato z drugimi imeni strinjajo z napisanim. Samopromocija? Ali pa mogoče le dolgočasno življenje, nezaposlenost in posledično veliko časa za take stvari?

Jaz bi za samopromocijo raje storil kaj drugega. Objavil svoj najbolj butast video na Youtube, da bi se ljudje smejali. Se slikal s smrkljem, ki bi mi visel iz nosu ali se mogoče slikal nag. Ja, samo mediji ne bi pisali o meni, če jih ne bi podkupil, oziroma če ne bi bili lačni zgodbic normalnih ljudi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation