Po sicer deževnem, a vseeno lepem vikendu, je bilo treba danes zopet v službo. In lahko le rečem, da sem se tega veselil, čeprav ne vem zakaj.

Žal pa mi je dan pokvarilo to, da je tista opica, o kateri sem že večkrat pisal, zopet pametovala. Tokrat preveč. Govorim namreč o edini sodelavki, ki je ne prebavljam. Čeprav rad jem Ego in bi lahko rekel, da moj ego zlahka prebavi tako kokoš, se tu opravičujem vsem ljubiteljem živali, ampak take govedine pa resnično ne prebavi.

Čeprav imam rad svoje delo in mi ni težko narediti kake stvari več, izkoriščanja vseeno ne prenašam. So moški na firmi, ki naredijo zelo malo, pa jih nihče niti ne dregne. In sem jaz ter še šopek sodelavcev, ki naredimo vse in nas povrh še take tridesetletne device drkajo, da nič ne delamo. No, in ko je na sestanku tekla debata o planih, načrtih in rešitvi pred potopom ekipa vodilnih določila, da pač Filec ne počne več določenih del, ampak da to od danes naprej počne vsak sam, ji je skoraj da zavrela kri. Najprej je zmagoslavno izjavila, da zakaj ne, ker sem jaz tisti, ki ima najmanj dela in bi lahko njim, ki so bolj zaposlene, pomagal. Potreben je bil podatek, da grem med delovnim časom velikokrat na cigaret ter da veliko počivam. Zvenelo je, kot da bi vsi zbrani morali vstati ter najmanj štiri minute aplavzirati, ona pa bi kot papež mahala z roko.

Ostajam miren, ko kdo kakšno realno pove o meni. Zakaj pa ne. Tako sem ostal tudi sedaj, še vedno sedoč na svojem stolu, z rahlim nasmeškom na obrazu, moj pogled pa je švigal od nje do vodilnih. In ker ko ima hudič mlade, jih ima pač veliko, je še njena najboljša prijateljica podala svoje mnenje. Da odhajam predčasno iz delovnega mesta, da delam površno, da izdajam poslovne skrivnosti in da kršim še nekatera določena pravila. Ob teh lažnih trditvah mi tudi ni prekipelo. Če ima pač nekdo veselje, mu ga ne mislim kratiti. Vez med tema dvema sodelavkama se je nedvomno še utrdila po teh besedah.

”No, Filec, kaj menite na to”, je povprašal vodja. Odvrnil sem, da verjetno on kot vodja, ki preživi osem ur na dan med nami, verjetno ve, kam pes taco moli in je samo še vprašanje časa, kdo mu jo bo podal. Ja. Izzval sem ga, da on prvi pove svoje mnenje, samo da sem se izognil svojemu, ki bi mogoče znalo koga spraviti v jok. Pa halo, potem bi bila poprava, kdo bi brisal. In iz joka bi spravilo v depresijo, furala bi safr 350 na uro in nato bi se sama sebe od sramu zalučala pod prvi vlak, ki bi pripeljal mimo. Zaradi mene, izvoli, vse šanse imaš. In jaz ne bi šel s pušpanom kropit.

”Veste, ko gre Filec na cigaret, premišlja o mnogih rešitvah, ki so potrebne na njegovem delovnem mestu. Poleg tega, kdaj ste ga nazadnje slišali med delovnim časom govoriti o svojem privatnem življenju?”, je začel vodja. ”To je drugo”, je začela nemarna kuzla skakati v besedo. Ma kaj je drugo, kaj je drugo, pička ti materna, da ti ne dam take, da boš mela gobec na tilniku, sem si mislil. Če bi imel jajca, bi vstal in kaj rekel. A bil je ravno dan po velikonočnih praznikih. ”Veste, vedno ko grem mimo vas ali ko opazujem dogajanje, vidim klepet, slišim, kje ste bili čez vikend, kako ste preživeli večer in kam greste na dopust. Ko boste pojasnili, da s tem naredite več za firmo, kot Filec, potem bomo tudi njegovo kajenje obravnavali kot zabušavanje”.

Tišina. Občutek sramu, obraz postaja vedno bolj rdeč, najraje bi se v tistem trenutku začarala v povsem neopaženo vazo, polno umetnih tulipanov. Njena sodelavka pa v sekundni kazalec na stenski uri.

”Filec, vaše mnenje?”, je vprašal vodja. ”Eh”, sem kratko odvrnil. ”Hoteli so, imajo”, izustim z merico črnega humorja. Počasi smo zapustili sestankovalnico (prostor, namenjen sestankom) in mirno odhajali nazaj na delo. Vsi, le ona, pametnejša kot vse knjige skupaj, je ihtavo hodila po hodniku in blebetala predse, češ, kaj pa vodja ve. Nato je pograbila torbico in kot največja poraženka oddrvela domov.

Par minut kasneje, ko sem si s cigaretom miril živce, je pristopil vodja. ”Peter, imam izkušnje. Ne dovolite, da vas drka vsakdo, ki ima dve minuti časa. Slej ko prej bo oplela in se poskušala na vse možne načine smiliti ostalim. Mimogrede, imate cigaret?”

Potegnil sem L&M modre 100’s iz žepa. ”Vzemite dva. Vem, da je tudi vas spravila ob živce”, sem rekel. Le presenečeno me je pogledal. Vzel je dva. Jebenti, škatla je že dva evra osemdeset…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation