Približno dva tedna nazaj sem naredil najboljšo potezo v življenju. A žal sem vsepovsod, kamor grem, obkrožen z drugimi, meni škodljivimi napadalci, ki me prisilijo k razmišljanju.

Ta poteza je bila, da sem ugasnil tv in je od tistega dneva naprej največkrat v takem stanju. Z izjemo, če se ne odločim pogledat kak dober film, ali če mi po sobotni pijanici pomaga pri preganjanju mačka. Ampak, žal, ko grem kam, je prižgan radio ali podzavestno v baru vzamem časopis ali pa če srfam, vidim tudi novice in mi gre resnično povsem na kurac, da povsod govorijo in pišejo o politiki. Varčevanju. Ukinjanju tega. Ukinjanju onega.

Tu se potem naredijo vsi pametne. Ta bi zaprl vse brezposelne v nek objekt, kjer bi morali delati. Drugi bi postrelil vse, ki imajo prevelike plače. Tretji bi vzel tistim, ki služijo pošteno, četrti pa tistim, ki nekulturno žvečijo. Peti bi vzel ljudem, ki nosijo bele nogavice, šesti kadilcem, sedmi veganom, osmi in deveti pa homoseksualcem in opatom. Ja, vsi bi samo jemali, dajal pa ne bi nihče. Običajno sem v takih debatah tiho. In tudi takrat sem bil.

Potem sem en večer, ob Petrinem smrčanju in tiščanju mrzlih nog ob moje premišljeval, kako spraviti našo lepo deželo iz dežja pod kap. Sam se sicer tega ne bom lotil, ampak če se komu da ubadati s tem, ima mojo podporo. Torej, najprej je potrebno vse poslance postaviti k delu. In jim za to dati 750 evrov plače, plus potne stroške in prehrano. Nato je treba vse državljane zaposliti in jim dajati 750 evrov plače in potne stroške in prehrano za osem ur dela dnevno, pet dni na teden. V bistvu, vsi zaposleni bi dobivali enako plačo. Nato, človeku bi ob dopolnjenem 25 letu starosti avtomatsko pripadalo stanovanje, za katerega bi moral sam poravnavati stroške. Ob selitvi dveh starejših od 25 let v skupno stanovanje, bi se enemu stanovanje odvzelo. Ob razhodu bi oseba zaprosila za stanovanje in ga dobila. Zdravstvo, šolstvo in kultura bi bili zastonj, prav tako bi ljudje dobivali subvencije za obiske koncertov in športnih prireditev. V bistvu, kdor bi kaj potreboval, recimo avto, bi zaprosil državo, ta bi dala deset tisoč evrov, če bi želel dražji avto, bi pač dodal sam. In tako naprej.

Ampak, ker tak sistem ne bi bil vsem všeč in bi bili zaradi tega potrebni referendumi, stavke, upori, shodi na ulicah, protesti, večerna poročila bi se podaljšala za eno uro, politiki bi postajali sivi in plešasti, je boljše, da se držimo drugega predloga. Ta bi se recimo glasil nekako takole, da je pač najboljše, da državi dovolimo, da nam pobere vse kar imamo. Dolgo ne bo trajalo, saj nam kmalu ne bojo imeli več kaj vzeti.

Potem sedem na kolo ali na školjko in se zamislim nad samim sabo. In res. Največkrat sploh ne vem zakaj se ukvarjam s tem in ne s stvarmi, ki me veselijo in ki jih rad počnem.

In naj že neha ta dež, naj posije sonce, naj bo poletje.

One Thought on “Sistem

  1. David on 12. aprila 2012 at 17:32 said:

    Všeč mi je tvoj predlog. Lahko bi bilo tako, zelo verjetno pa nikoli ne bo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation