Nekaj dni pozneje je Tomaža sredi dela zmotil pisk mobilca. Lucija ga je preko smsa vabila v kino, potem pa mogoče še kam. Vzel si j dve minuti, ji odtipkal, da brez problema in se posvetil delu. Mogoče bo danes kaj, si je mislil. Mogoče bova danes imela kak dotik več, metuljčke, vrtenje v glavi in cmok v grlu zaradi ljubezni, je modrovala Lucija.

Na vroč poletni popoldan ob šestih sta se dobila na Uncu, kot vedno. Prihajala sta namreč vsak iz svojega konca. ”Lahko pelješ ti, prosim, mene grozno boli glava”, je vprašal Tomaž. ”Seveda”, je pritrdila Lucija. ”Kar prisedi”. Odprl je vrata prastare fieste, sedel in zaloputnil za seboj. ”Bodi nežen. Ženskega spola je”, se je pošalila.

Proti Ljubljani je fiesta drvela in tresla, da je Tomažu bilo že žal, zakaj je ni položil. Strah ga je bilo kot psa in niti ni vedel, če bosta prišla do Ljubljane. ”Torej, kakšen plan imaš?”, je hotel na vsak način preusmeriti misli iz vožnje na karkoli drugega. ”Najprej greva v Meka jest. Potem v kino in potem še na kak nočni prigrizek. Imam vse v avtu.” Kot kaže, se je Lucija temeljito pripravila na ta večer. Bog vedi če ima kako dekco v avtu. Jo bi nekje v naravi nategnil kot elastiko. Spredaj, da bi jo gledal v oči, četudi bo že tema, odzadaj, da bi čutil sunke njene ritke, za finiš pa jo bi pošprical po telesu. Tomažu je že dvigovalo klin in mislil je, da mu bo razneslo gate, kot čajnik, če ga ne odkriješ.

Na parkirišču je Lucija začutila neizmerno željo, da se ga dotakne. Prijela ga je za roko, kar mu ni bilo ravno všeč, saj tega ni bil vajen. Če je to edina pot do fuka, potem jo bom držal za to jebeno roko, je razmišljal. Kot srečna zaljubljenca sta zakorakala proti McDonaldsu, naročila burger ter kokakolo in začela s prehranjevanjem. Očitno je bilo, da Lucija ne živi od take hrane, saj bi po Tomaževi logiki morala biti malo bolj zavaljena. Ampak ne, njeno telo ni imelo viška špeha, kakor se je prepričal tisti dan na plaži. Čeprav, malo večje joške ji bi pristajale.

Med čakanjem na film sta sedela na klopci in izkoristil je priliko si še malo ogledati njeno telo pri dnevni svetlobi. Sedela je nagnjena naprej, s komolci na kolenih, sam pa se je naslonil nazaj in iztegnil nogi. Gledal jo je od enega konca do drugega. Od svetlo rjavih dolgih las, preko ramen, čez majčko s hitro snemljivimi naramnicami, preko kratkih kavbojk do sandalov z višjo plutovinasto peto in do rdeče pobarvanih nohtov. Hitro je potegnil nogi k sebi ter prekrižal eno čez drugo, da ne bi opazila reakcije. Maa, kako bi te slekel, kar tu in te raztrgal s tičem, si je mislil. Da bi cvilila in stokala in vriskala in ploskala od užitka.

Seveda, da bo lažja pot do muce, ji je dovolil izbor filma. In bil celo pripravljen gledati romantično dramo, delal se je zadovoljnega, celo hvalil je film, ki je bil že po naslovu dolgočasen. Mar bi gledala grozljivko in jo bi potem sredi Tivolija plašil z interpretiranimi inserti. In potem bi se dala dol. Le to mu je šlo po glavi. Ampak trenutno je bil še najmanj tri ure od seksa. Najprej film, potem se še kam odpeljat in tudi ko bosta prišla na kraj dogodka, je ne bo kar napadel. Najprej kako minuto poljubljanja, potem pa ajde, dušo, dosta romantike, skini gače. In se bova prskala, kot dve himalajski kozi.

Trapasti film z razočarano žensko, ki je potočila solz za kake dva deci in srečnim koncem, je tudi Lucijo naredil malo bolj pogumno in stisnila se je k Tomažu. ”Torej, kam greva?” Hmm. Nekam, čimbližje, si je mislil. ”Kamorkoli. Le vedi, da me grozno boli glava in da imam zjutraj službo. Rad bi se malo naspal”. Zvenel je kot jokajoči osnovnošolec. ”Ok, boš spal v avtu, bova pa na najinem placu še kakšno rekla”, je predlagala. Tudi prav. In od tam bova šla še malo po kakem travniku, je razmišljal. Fiesta je zavila na avtocesto in zopet je bilo kot v traktorju. Pa da nisem sedaj vsega zasral, je potiho govoril sam s seboj. Ne bi ji smel povedat, da me boli glava. Zdaj stoprocentno ne bo nič. Shit. Spet bo treba na roke.

”In kakšne prigrizke imaš”, je trapasto vprašal. Vse, karkoli, samo da ne misli na vožnjo. Lucija je bila prava kamikaza na cesti. Le da je tale fiesta izgledala samomorilsko tudi, če je bila parkirana. ”Imam rogljičke, čokoladice, piškote, kokakolo, neke kruhke s sladkorjem in še kaj je v vrečki”. Aha. Sama zdrava hrana. Očitno se ne velikokrat prehranjuje s tem, saj bi bila bolj polna. Tako je pa imela idealno postavo. Ravno pravo, da bi jo rad gledal v hrbet, ko bi se natikala na trdo moško korenino. Ajoj, pregrešne misli mu niso šle iz glave.

V reli stilu je zapeljala iz avtoceste in na parkirišče, kjer je čakal njegov avto. In velik travnik je opazil skozi okno. Prisegel bi, da ga prej ni bilo tam. Ravno pravi za razgrnit odejico, jest čokoladice in podobne pizdarije, ki jih ima v prtljažniku ter se valjati. Čokoladico bi ji vtaknil v… ”Prispela sva”, je glasneje rekla Lucija, misleč da Tomaž spi. ”Greva na travnik”, je predlagal. ”Nimam nič za na tla”, je kot da bi se hotela izmuzniti odvrnila. Ah, babe. ”Kje pa bova potem malicala?” A moram stoje jest, si je mislil. Vzel je ponujen rogljiček in ga počasi grizljal, sloneč na avtu. Odprl je plastenko kokakole in naredil dolg požirek. ”Podaj še meni”, je stegnila roko proti plastenki. Niti zamašiti ni utegnil. Gledal jo je, kako pije po roru in si mislil, punca, tebi bolj paše drugačen ror na ustnice. In gledal je skorajšnji poljub. Njegova slina, ki je ostala na robu plastenke, se je že pomešala z njeno. Kar Lucije očitno ni motilo. To se bo dogajalo kmalu. Vsaj upal je.

”Si za poljub?”. Tresel se je koš vrbova šiba na vodi, saj ni vedel, kakšen odgovor naj pričakuje. Upal je na pozitivo. ”Danes ne”, je odvrnila. ”Herpes imam in nočem ti ga dati. Herpesa, poljub pa bi”. Marš v tri pizde, je klel Tomaž sam pri sebi, vedno, vedno imajo te ženske izgovor. Prisežem, ne bova se več videla, kurc jo vidi. Potem bo rekla, da nisem bil dovolj vztrajen. Kaj si morem, ona išče ljubezen, jaz pa fuk, dve različni osebi, dve različni želji.

”Šel bom”, je rekel Tomaž, prižigajoč si cigareto. ”Že?” Lucija kot da jo je to presenetilo. Pozabila je na njegovo glavo in pozabila je, da ima zjutraj službo. ”Ja, glava me boli in rad bi šel spat.” Kar si vsega ti kriva. Če bi rekla, greva se dat dol, ne bi še silil domov. Najraje bi ji povedal, a ni bil dovolj pogumen. ”Saj ne zameriš?” ”Ne ne, kje pa”, ji je odvrnil. Se bova še videla, ga je hotela vprašati, a je že sedel v avto in ga vžgal. Vprašaj, vprašaj, si je govorila. ”Se vidiva drugi teden?”. Pa ji je uspelo izustiti. ”Se”, je odvrnil, zaprl vrata in ji pomahal skozi šipo. Ali pa mogoče tudi ne.

Se nadaljuje…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation