”Pričakuješ obisk?”, je vprašal. ”Ja. Saj sem ti omenila prijateljico”. Ja fak, no. Najboljše bi bilo, da se poberem čimprej. Lucija je vzela robček in si hitro očistila bele madeže ter se zavila v brisačo, za vsak slučaj, če je kdo drug pred vrati.

Tomaž se je prav tako zavil v brisačo in si oblekel majico ter stopil na balkon. Prižgal je cigaret, zrl na ulico in premišljeval. Oh, Anja, oprosti. Nisem hotel. Ampak vseeno sem. Kurc, nikoli, nikoli ne sme izvedeti. Tudi sam bom pozabil na to, prekinil bom vse stike z Lucijo, takoj ko spizdim iz tega stanovanja. Frcnil je filter čez ograjo ter stopil nazaj v spalnico. Prav takrat je vstopila tudi Lucija in za njo njena prijateljica. Sama od sebe je stegnila roko proti Tomažu in z nežnim glasom, takšnim, kot ga imajo tiste, ki se oglašajo na vročih linijah, izustila: ”Klavdija”. ”Tomaž”, je kratko rekel in podal roko. Lucija je že snela brisačo in naga stala za Klavdijo. ”Aha, vidva sta kar…naga”, je presenečeno izjavila Klavdija. ”A se moram tudi jaz?”, kot da ni vedela zakaj je prišla. Lucija ji je že počasi začela vleči cunje, češ, daj se že, no.

”Danes se boš imel lepo”, je med slačenjem rekla Tomažu. ”Sem se že imel, ampak…”. ”Nič, odvrzi brisačo, da ti vidim kurca”, je postala kar naenkrat groba. Brez besed je snel brisačo in razkazal svoje telo. Mlahav tič še ni prišel k sebi, zato je nemočno in utrujeno visel. Prazna jajca prav tako. ”Mmm”, je prav pornografsko izustila ob pogledu nanj. Lucija ji je slačila hlačke, in Klavdija je kmalu stala sredi sobe popolnoma naga. Dve goli ženski, v taki družbi še nisem bil, si je mislil Tomaž. Imela je ravno prav velike joške, večje kot Lucija in med obračanjem se mu je pogled ustavil na lepo oblikovani, hruškasti riti. Stopila je bližje Luciji in jo strastno zalizala. Divje sta se objemali, prijemali in božali, od ramen do bokov. Padli sta na posteljo, poleg Tomaža in obe tiho vzdihovali.

Lucija se je spustila nižje in z jezikom začela zadovoljevati na črtico pobrito muco. Klavdija se je še malo premaknila in z usti posegla po še vedno mehkem tiču. Cuzala in žvečila je kožico kot najstnik bazoko v začetku devetdesetih. Ni bilo treba dolgo. Začel je nabrekati v ustih, prijela ga je z eno roko ter začela drsati po njemu in z jezikom obkroževati glavico. Z drugo roko je držala Lucijo za lase ter ji dvigala in spuščala glavo k izviru vlage. Sopla je kot pes v poletni vročini. ”Ga boš še ti malo?”, je vprašala Lucijo. ”Kar daj ga ti, jaz sem ga že”, je posmehljivo odvrnila. Prevalila se je in na vseh štirih še vedno sesala zdaj že napeto kito. Lucija je dišala po Klavdijini muci, ko se mu je približala in mu porinila jezik globoko v usta. Tomaž je užival, prav tako, kot si je vedno želel. Klavdija se je naveličala vlečenja, dvignila se je in se z ritjo obrnila proti njemu. ”Daj me v rit”, je rekla. Lucija je hitro prinesla vazelin in ji namazala zadnji vhod in Tomaževega povabljenca. Brez trkanja je naslonil glavico na odprtino in kar samo ga je potegnilo v notranjost. Zanj je bilo prvič, za Klavdijo očitno ne. Spustila je glasen zvok užitka in tudi on se ni znal zadržat. S kratkimi gibi je se je pomikal naprej in nazaj, njegov klinec je bil trdno stisnjen. Vedel je, da ne bo dolgo vzdržal, a ni hotel reči Klavdiji, naj se ne premika. ”Vzel ga bom ven”, je dejal. Na rahlo ga je začel vleči ven, z rokama je potiskal rit naprej in kar naenkrat je bil zunaj. Klavdijina rit je spustila zvok olajšanja. ”Ne boj se, imam še eno luknjo”, je rekla ter si z roko pomencala po muci. Vedel je, da ni najbolj priporočljivo, a ji ga je vseeno vtaknil ter jo držeč za boke porival naprej in nazaj. Bilo mu je mnogo boljše, kot v prejšnji fazi.Lucija se je razkoračila pred Klavdijino glavo, ki je takoj padla v njeno mednožje. Vozila je jezik po ščegiju kot bager po razritem terenu.

Potegnil je ven, Klavdija se je obrnila, Lucija se je postavila poleg nje in jo objela čez rame, čakajoč na sok. Tomaž se je dvignil na noge, imel je imeniten razgled na dva simpatična obraza. Še dvakratni hitri poteg in močefit je špricnil najprej po Lucijinem obrazu, nato je preusmeril še na Klavdijinega. Z veliko brzino je otresel in obrisal ob lice, nakar ga je Klavdija zopet vzela v usta in posesala do zadnje kapljice. Nato sta se z Lucijo zalizali in ena drugi polizali iz obraza slano porcijo.

Moral je na vece. Sedel je na školjko, naslonil glavo na roke ter sam pri sebi zajokal. Nisem naredil prav, Anja, prevaral sem te. Žal mi je. Oprosti. Brisal je solze v toaletni papir in obžaloval svoje današnje dejanje. Moram, moram, si je govoril. Moral v sobo, se oblečt in čimprej spizdit iz tega stanovanja, pozabit, zatret v kali vsakršno misel na drugo žensko, moram, takoj, zdaj. Vstal je, zakorakal v sobo, kjer sta se tisti dve sveže pofukani prasici še vedno ljubčkali. Kako ste me lahko prepričale v to, pizde. Nikoli več, nikoli več se to ne bo ponovilo. Imelo ga je, da bi kričal, a ne bi pomagalo. Prijel je cunje ter se začel oblačiti. ”Grem”, je rekel. ”Kam?”, je vprašala Lucija. ”Domov, moram iti”. Stopil je iz sobe, vzel jakno na hodniku in si jo nadel. Še vedno naga Lucija je pritekla za njim, ga prijela za roko ter ga poskušala zadržati vsaj še malo. ”Prosim, ne še. Spij vsaj še kavo z nama”. Ne, ne, ne in ne. Ne smem ostati. ”Sori, res moram it”, je potegnil roko k sebi, prijel za kljuko in stopil skozi vrata. Niti obrnil se ni, ni namenil pogleda, ničesar. Kot da mu ni nič pomenilo.

Zdaj, zdaj je čas, si je rekel, ko so se vrata zaprla in je ostal sam na hladnem hodniku v tretjem štuku. Zdaj moram pozabiti. Vzel je robček, obrisal ostanke solz, si prisolil klofuto in se spustil po stopnicah. Konec je. Nikoli več. Žal mi je.

Med vožnjo po avtocesti je poklical Anjo.

Se nadaljuje…

One Thought on “Trije zmenki – 7.del

  1. Stric Marč on 10. marca 2012 at 18:47 said:

    Ni slabo. Pero vam dobro teče in problematiko očitno poznate. Vsaj načelno!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation