Stipe i njegov čača sa Brača… Tale pesem mi odmeva v ušesih, čeprav ne vem zakaj. Sicer nisem bil na Braču, niti nimam nobene veze z njim, mogoče le mislim na to, kako je imeti sneg ob morju. Vseeno pa sem bil raje tam, kjer sem pač bil, kot da bi bil tam. Čeprav ni šlo brez zapletov.

Naj najprej napišem, da na žalost vseh, ki ste mi želeli zlom in kakšno bolezen, sem se vrnil domov v enem kosu, tak kot sem šel in kot sem tudi nameraval. Ja, vem, lahko bi se mi zgodilo karkoli, ampak se mi ni in tako bo po mnenju ene uporabnice bloga na rtvslo tale blog spet dolgočasen, ker sem pač Filec in ne znam pisat zanimivih blogov, kar njej perfektno uspeva. Ampak se ne oziram na to, poleg tega tudi ni namen pisati o njej, tako da gremo kar na kratek opis.

Imel sem namreč opazovati ljudi in marsikaj zanimivega sem ugotovil. Ok, da so nama zajebali prostor, kjer bi morala bivati med dopustom, ni bilo ravno lepo. So nama dali eno zadevo, hladno kot špricer in oddaljeno od bazena toliko, da dejansko ne veš, ali je ceneje bencin in se voziš z avtom, ali pa je mogoče vredno zmrzovati po mrazu trikrat dnevno. Šestkrat, če štejem že pot nazaj do apartmaja. No, nekako smo se pogodili in dali so nama apartma, kar je bilo bolje za naju, saj sva za kosilo lahko kaj skuhala, pa še večje je bilo, kot bi bila tista soba. Čeprav je bilo ob prihodu mrzlo, sva naštelala termostate na najvišjo možno temperaturo in se je do večera vendarle segrelo. A kljub temu, da so nas opomnili, da nam ne bodo zaračunali nič več, kot je bilo dogovorjeno, sem v pričakovanju plačila pripravljal kletvice, ki jih bom vsul na nič hudega receptorja.

Jedilnica. Družinice z malim otrokom, sicer vem, da so simpatični in vse, ampak, ga ne bi lahko imeli ob sebi? Ne pa mu dovolili učenja hoje po jedilnici, kjer samo čakaš, kdaj se bo zaletel vate in ti polil vročo kavo. Seveda bi bil v takem primeru jaz vsega kriv, ker ne bi pazil na to kje hodim, nikakor pa ne starši, ki ne bi pazili na otroka. Lep zgled vsem bi lahko bila starša dveh otrok, ki sta to počela izjemno taktično: fotr je pazil na otroke pri mizi, ko je šla mati iskat hrano. Ko je prišla nazaj, je ona pazila in on je šel po hrano. Žal sta bila to edina starša, ki sta dejansko pazila na to, da niso bili ogroženi ostali udeleženci zajtrka ali večerje. Starim mamam v vednost: če si na dveh berglah, se ne da nest polnega krožnika. Verjamem, da če bi zaprosile natakarja, ki sicer nosi pijačo, bi vam prinesel tudi hrano. In za vzvišene avstrijke in nemke, roke imamo med drugim tudi za to, da jih uporabljamo med kašljanjem in kihanjem, ne pa da širimo svojo slino in morebitne bacile drugim na krožnike.

Bazen. Povsem čitljivo so napisana nekakšna navodila, kako se obnašamo v bazenu. Vsaj tu so bila, na vhodnih vratih v bazen. Ne skačemo, se ne deremo in ne ogrožamo življenj drugih namakalcev. Pustimo ob strani skupinico avstrijskih penzionerjev, ki so ugotovili, da je določen del bazena izjemno akustičen in so tam prepevali njihove narodne pesmi. Ti me niso toliko motili kot skupinica mladih štajercev, ki so prišli na bazen in se metali na vse možne okončine v vodo. Da o tuširanju pred vstopom v bazen ne govorim. Če je pač tabla, da je obvezno tuširanje, se pač stuširaš. Sicer dvajset sekundno škropljenje z vodo ne odstrani ravno ne vem kaj, ampak pravilo je pravilo.

In zadnje. Savna. Za tiste, ki niste bili še nikoli, naj vam bo, ampak za vse ostale pa lahko ponovim pravila. Na tabli je lepo pisalo, da se v savno ne vstopa v kopalkah in ne v natikačih. Torej? Ja, goli, namreč. Priporočljivo je, da imamo s sabo brisačo, ki jo položimo na mesto, kjer bomo odložili nago rit in pod stopala. In potem te nihče ne gleda čudno. Sicer sem doživel na dopustu, da je prišel gospod z natikači noter, a ga je prijazna ženica opozorila in jih je nesel ven. Ekstrem pa je bila ženska polovica mladega para, ki je prišla v kopalnem plašču in v njem čepela petnajst minut v savni, potem pa brez tuširanja odšla direkt v bazen. Verjemite, da se tudi bulji ne, zatorej vas nima biti česa strah. Pa tudi stoji ne nikomur v savni, ženske pa itak lahko tako prekrižate noge, da se ničesar ne vidi, razen oprsja. Sicer meni se ne zdi to nič takega, sem namreč nudist, ampak vseeno. Je pa to izredno zdravilno in sem se odločil, da jo bom obiskal vsaj enkrat na mesec.

In potem so tu še pacienti iz cest. Čim pade prva snežinka, je treba upočasniti na sedemdeset in ovirati promet po avtocesti in še vsepovsod drugje. Zakaj se ne bi ustavili in čakali sredi avtoceste na to, da preneha padati sneg?

Torej, dopust se je iztekel, kletvic mi ni bilo treba izustiti, saj je na koncu vse štimalo. Prispeli smo varno domov, skozi sneg, veter in mraz. Zdaj pa jovo na novo.

One Thought on “Z dopusta

  1. Kakšni tipi pa ste???

    Meni v savni ob pogledu na kakšno brhko mladenko ves čas stoji.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation