Moram rečt, da sem spremenil mnenje o gorenjskih sosedih. Sedaj jih uvrščam v deveto nadstropje, sinova sta razvajena bolj kot sem mislil, obenem sta eden na drugega ljubosumna, oče je popoln tehnični vzornik, kar je dokazal s tem, da je otrokoma prepovedal igrice na telefonu, sam pa visi na prenosniku večino dneva, mati pa… ja, kot je največkrat v navadi, kuha, pomiva in hodi na plažo. Če bi bil na njenem mestu…

Na splošno opažam, da v kampu večina moških pomiva posodo. Tega pač ne bi videl, če je tudi sam ne bi. Tako sva se s Petro dogovorila in tako je. Redek odstotek žensk, ki pomiva, ima očitno ob sebi lene moške, ali pa so hipohondri, katerim je zdravnik prepovedal vsakršen stik z vodo. Očitno so potem to tisti, ki na pisoarju pustijo sramne dlake. Sicer so veceji zelo urejeni in čisti, ampak vedno ko pridem na scalnik, naletim na sramne dlake. Halo, kateri moški ne ve, da so sramne dlake out? Mene vprašte, jaz vem.

A gremo k obljubljenemu. Ker sem včeraj pisal o tem, da grem na rajsko plažo, je velika večina pričakovala, da bom o tem kaj napisal. Naj vam bo. Torej, idilična vasica, katera ima mogoče deset stalnih prebivalcev, leži več kot tristo metrov nad morjem in to dobesedno. Ni potrebno pisati, o kateri vasici govorim, če bo pa koga zanimalo, sem tu. No, sicer sva kraj že en dan obiskala, ampak lepota, čarobnost in zanimanje naju je vleklo tja še naslednji dan. Seveda, oborožena s supergami. Iz preprostega razloga. Če hočeš na plažo, katero vidiš iz same vasice, se moraš spustiti po strmem pobočju, kjer v bistvu laziš dobrih 45 minut. In potem se ti odpre. Približno tristo metrov samih kamenčkov, malo obiskovalcev in malenkost sence. Odlično za sproščanje. Seveda je opaziti sledi civilizacije, saj je tam možno dobiti prazne plastenke, robčke, s katerimi si brišejo rit obiskovalci tega bisera ter kak polomljen senčnik. Takoj podpišem idejo, da takemu grozi visoka denarna kazen, če ne odnese smeti s seboj. No, slike.plaža1 plaža2 plaža3

Kot je sicer razvidno, obiskovalcev ni bilo pretirano, mogoče je bilo vsega skupaj dvajset kopalcev. Kot nam je kasneje povedala natakarica v baru v vasici, se običajno v juliju in avgustu na plaži tre približno tristo ljudi, kar bi bil razlog, da mene takrat ne bi bilo tam.

In v vezi s plažo, sledi tudi joškovid. Število je drastično poskočilo na deset, saj je bilo včeraj videnih kar pet primerkov tega moškim in marsikateri ženski ljubega organa. Torej, šest in sedem si lastijo dve Italijanki, verjetno sestri, mogoče celo dvojčici, sivolasi in blizu šestdesetih. Osem pripada temnejši in mlajši Italijanki, katera je s svojim bradatim fantom in simpatično psičko počivala čisto blizu mojega ležišča. Devetko si je prislužila deklina neznanega porekla, ki je možu na glas brala elektronsko knjigo. Desetka bo za Poljakinjo blizu abrahama, kateri je zakladek ušel med preoblačenjem. Ampak raje se bom ustavil pri številki enajst. Ta bi v bistvu morala pripadati suhljati, skoraj anoreksični in približno petindvajsetletni Štajerki, katera je celo plavala in se ubadala s svojim tipom. Pomembno je povedati, da je potem odločila odvreči tudi spodnji del kopalk. No, v bistvu bi ji morala pripadati številka enajst, ampak sem se določil, da jo na seznam ne uvrstim. Ker ženske, ki imajo joške, manjše od mojih, ne štejejo. Ja, tako majhne je imela.

V zadovoljstvo Petre moram napisati, da se nama je med zunanjo in notranjo plast šotora ujela kobilica, katera je potem tam domovala dva dni, pojedla nekaj nastavljene hrane in naju zjutraj zbujala. Petra jo je poimenovala Kristi. Danes še ni bila opažena, upava pa, da se ji kaj hujšega ni zgodilo.

Sicer pa, veter je ponehal, ponoči je deževalo in sedaj, ko tole pišem, je kljub šesti uri popoldne še vedno peklensko vroče. Kar pomeni, da grem nazaj na plažo. Ampak tale viseča mreža in nekaj praznih piksen pive me nekako zadržujejo… No, grem uspešno dokončat deveti dan.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation