Bolj kot sem v teh štirih dneh v kampu opazoval ljudi, bolj mi je bilo jasno, da nekateri resnično nimajo pojma, zakaj so tu. In ker je glede tega težko pisati, nekako ne spada v poletje in med tisto lenobno branje.

Zato bom stvar poenostavil, kolikor je pač možno. O najstniku, ki na veceju besno tolče po prenosniku sem že pisal in on je eden izmed tistih, ki ne ve, zakaj je na morju. Mislim, da pri šestnajstih ni nič narobe, če bi šel brskat za kako deklino, mogoče za istim spolom, če je tako usmerjen, ne pa na veceju igrat igrice. V bistvu se mi smilijo njegovi starši. Klofuto, dve, pa bo. Potem pa jebeš CSD, kjer ti običajno neka zavaljena ženska brez otrok svetuje pri vzgoji. In če jih običajno že ima, so taki, kot zgoraj omenjeni najstnik: zafrustrirani, mozoljasti in depresivni.

Naslednji. Mlad par, ne vem točno od kje, sklepal bi da nekje iz severa, če pogledam njega. Blond, nonstop v nogavicah in dolgih hlačah in majici. Nekje z juga, če pogledam njo. Temnejše polti, črnolasa in željna vsakega pestrega dogajanja. Definitivno ne takega, ki ji ga nudi on. Odkar sta prišla, ona bere v viseči mreži, on pa za mizo bulji v elektronsko knjigo ali eno izmed približno treh pametnih igrač. Kaj vidi ona na njemu, bo očitno ostala skrivnost tega bloga. Ne verjetno, definitivno.

Tretji par, Ljubljančana, sta skoraj enaka, le da onadva vsaj sušita brisače, kar lahko pomeni, da sta celo čutila morje. Sicer pa ona večinoma bere, on pa bulji v prenosnik in govori po telefonu. Celo malo glasneje in z bogatim besednim zakladom, saj sem zadnjič ujel na ušesa nekaj podobnega kot ”če mi to zafukaš, bom vse skup poslal v pizdo materno, ne bom se jim pustil zjebat, kurcem nedonošenim”. Razumem, mogoče ima model pomembne biznise, ampak poslovnežev, ki bi kampirali v poceni kampu, z malim šotorom in malim chevroletom ob sebi, je prekleto malo. Verjetno je on edini. Če sploh je poslovnež.

Tretji primerki so devetnajstletne najstnice, katere na plaži ležijo v črni majici in alstarkah. Te celo razumem, saj sem pri podobnih letih bil enak. Bil sem celo upornik, kot so one in če jih v letih, ko bodo prišle na mojo sedanjo starost, čaka vse kar sem doživel jaz, potem jim zavidam, ker bi še jaz rad podoživel isto. Skratka, so upornice, le da še ne vedo komu se upirajo. Kot nisem vedel sam. In sčasoma bodo tudi ugotovile, da je point sončenja v tem, da imaš kožo lepo porjavelo, kar pomeni celotno telo, ne samo roke od komolcev navzdol, noge od kolen navzdol, seveda do gležnjev. In če bodo ugotovile, kot sem ugotovil sam, da je najbolje imeti lepo porjavelo celo telo, potem bodo postale nudistke, kar zavidam predvsem njihovi generaciji moških. Bog si ga vedi, kje bom jaz, ko bodo one pri mojih letih nage skakale po plažah. Takrat jih bom imel skoraj … no, to zamolčim.

Sicer pa se kamp počasi polni, ljudje prihajajo iz vseh koncev, nekateri s psi, drugi z otroci, tretji z vnuki, nekateri pa z istospolnimi partnerji. Eni s fordi, drugi s citroeni, tretji s fiati in četrti s kamperji. Nekateri plavajo cel dan, nekateri so ves dan pri šotoru, spet drugi se cele dneve onegavljajo, določeni pa od jutra do večera sedijo v baru. Ljudje smo si različni, po značaju, navadah in hvala bogu tudi po zunanjosti.

In čeprav se zadržujem največ v kampu in na plaži, vseeno kdaj pa kdaj pobegnem tudi v mesto, če pač lahko kraju, kjer sem, rečemo mesto. Ima približno sedemdeset hiš, od katerih jih je šestdeset odstotkov zapuščenih. Ima zaprto pošto, eno trgovinico, en bar, eno picerijo ter dve restavraciji. In neverjetno zgodovino, katero lahko opazuješ brez prospektov. Da nas Hrvati, katerih mimogrede ne razumem veselja, ki so ga izražali s prvim julijem, ko so vstopili v krušno mater Evropo, prekašajo v marsikateri stvari, je že znano. In da lahko tu in zdaj pljunem čez naše pisce oglasov, ki ne znajo napisati nekega res dobrega gesla, ki bi sedlo ljudem v srce in nas prepričalo v kupovanje, je sicer mogoče kot pljuvanje po lastni državi, ampak tu sem se zaljubil v tole reklamo.
Žuja
Del za heteroseksualno bralstvo, predvsem moške: zbirka videnih jošk se je povečala na štiri. Greh bi bil, če ne napišem. Približno štiridesetletna mama neštetih otrok, ker jih je imela celo gručo okoli sebe in se ne ve, ali so vsi njeni, ali je pač poletna varuška, se je včeraj odločila osvoboditi par lepo zaobljenih dojk. To je to.

Petra je vstala, peti dan dopusta se začenja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation