Glede na to, da sem objavil na treh drugih straneh, mi tu skoraj ne bi bilo treba objaviti… Ampak bom, ker je tu višek dogajanja 🙂

Danes sem se odločil iz facebooka izbrisati osebo, katere sicer nisem imel namena, ker je mnogokrat objavila slike kakšnih živali, katere sicer obožujem in jih imam konec koncev celo raje kot ljudi. To sem v enem izmed blogov že zapisal in pri tem mišljenju bom ostal do koca življenja, katero upam, bo trajalo še nekaj desetletij. Če me ne pokoplje kakšna ciroza, recimo. Ta blog namreč pišem po dveh pirih, treh dvojnih štokkolah in dveh enojnih. Ampak to ni bistvo.

Bistvo je izrabljanje facebooka za posredovanje informacij ter pozivanje k temu, da bi tvoji prijatelji imeli enako mišljenje kot ti. Gremo k bistvu. Ta oseba, naj razkrijem skrivnost, ki s tem priznanjem to ne bo več, je dekle. Ne moje dekle in sočustvujem s tistim moškim, katerega dekle je. Namreč, večkrat tedensko vse svoje prijatelje opozori na to, da je brezposelna oseba, katero nateguje država ter z velikimi tiskanimi pove, ko dobi zaposlitev, katero čez dva meseca itak izgubi, ker pač delodajalec v teh dveh mesecih ni ugotovil, kak zaklad, kakšno sonce in kako marljivo dekle je ona. Vse lepo in prav, dokler ne greš brati njenih objav in čekirati njenih slik. A pustimo to še nekaj časa v mirovanju in poglejmo v svoje profile. No, predvsem v mojega. Sam ne vem kdaj sem, na privatnem profilu, namreč, napisal nekaj novega. Kvečjemu kdaj prilepim kako sliko, ampak to se godi recimo enkrat mesečno. Drugače je z blogerskim profilom. Tam seveda vsake toliko napišem kakšno neumnost, delim kakšno sliko iz erotične strani, za katero mimogrede tudi delam, kar pomeni, da nekako skrbim še za to, da se ta stran vsaj malo predstavi v medijih, da bo mogoče še kdo šel pogledat in pritisnil kak lajk. Jebenti, sej nič ne stane in konec koncev, če ga pritisnete, ga pritisnete meni, razumniku, poštenjaku in soblogerju. Razčistimo.

Nekakšen medijski prostor, recimo, reklama na radiu, televiziji, to je drago. Zato se promovira preko socialnih omrežij. In nič ni narobe s tem. Narobe rata, če postaneš vsiljiv in nekdo, ki lajka tvojo stran, ob prihodu na fb zagleda samo tvoje objave. In mora potem kolešček na miški vrtet pol ure, da pride do objav drugih prijateljev. Zato se jaz tega izogibam in zato jaz to redko počnem. In ker nisem vsiljiv s tem početjem, cenim in se zahvaljujem vsakemu, ki lajka ali deli nekaj iz mojega profila ali iz vsem poznane(vsaj upam) erotične strani.

Ura je minuta čez polnoč in meni so očitno vsi maligani, ki sem jih nocoj spravil v svoje telo, pobrali moč. Zato se za danes poslavljam in nadaljujem jutri. Ja? Ja.

Dobro jutro. Ura je deset in nekaj minut, kar ne pomeni, da sem sedaj šele vstal. Pač, opravil že nakupe, umil zobe, ker mi je zadah še vedno dišal po štoku, zaužil zajtrk in čekiral fb. Priznam, moral sem preveriti, kaj sem pisal v nočnih urah in ugotovil, da je bilo že vse več ali manj povedano, premleto in prebavljeno.

Ker ima vsaka stran pravila obnašanja, celo moja, je prav, da se s pravili obnašanja strinjamo. Anblivbl, nihče še ni izumil pravila obnašanja za prijatelje na facebooku. Torej, jaz jih tudi ne bom, treba je pa vedeti določene zadeve. Gremo točkovat. In vsi spodaj navedeni primeri se nanašajo na dekle, katero sem zbrisal, ker mi je pač dokurčila.

1. Brezposelnim osebam ni treba svoje stiske redno posredovati svojim prijateljem, ker bolj kot poudarjaš svojo brezposelnost, bolj izgleda, da te bi tisti, ki te bi hotel zaposliti, moral priti iskat domov in za lase zvleči na delovno mesto.
2. Če si brezposelna oseba in znaš jamrati, koliko malo sociale dobiš ter negodovati ob vsaki podražitvi kruha in mleka, je nekako skregano z logiko, da se na slikah pojavljaš s škatlo Marlboro, katere pač kadiš.
3. Z izjavami ”pedri niso ljudje” in potem še v komentarjih trdiš, da je njihovo početje nečloveško, naslednji dan pa trdiš, da nismo vsi enakopravni, ker ti zaradi bolezni ne moreš osem ur na dan sedeti v pisarni in zato ne dobiš dela, je višek primerljivosti med nezdravim razumom in zdravo, a psihično prizadeto osebnostjo.
4. Če zaradi bolezni ne moreš osem ur na dan preživeti sedeča v pisarni, kako jih lahko potem preživiš enajst na facebooku? Sicer pa, če rabiš denar, lahko poprimeš za vsako delo in ne moreš le pričakovati, da boš z nedokončano poklicno šolo delala v pisarni. Živeti meter od tal ni ravno nebeško življenje, ampak vsaj malo realnosti bi moralo biti.

Tu nekje bi se moje pisunstvo lahko končalo. Ker me včasih opozorijo na določeno tematiko, da nisem vsega povedal, ampak vsega pa ne morete pričakovat od mene. Važno je le, da sem določeno zadevo predstavil. In kot je že moja navada…

Slučajno je prišlo tako, da sem šel na torek ven. Žur z razlogom, čeprav samo za dve osebi. Ostali niso bili vabljeni, ker se jih to niti ne tiče. Običajno, če grem ven, grem med vikendom, tokrat pa je naneslo drugače. Modrec mi je nekoč dejal, čeprav se mi zdi, da sem to sam sebi rekel, da je treba zadevo proslaviti tisti dan, kot se zgodi. In res je. Če se nekaj zgodi na ponedeljek, potem je nesmiselno proslavljati na petek, ker do takrat že skoraj pozabiš, kaj se je zgodilo. Z izjemo, da si dobil naraščaj, recimo. Tega ne pozabiš. Upam.

No, in naša navada je, da se proslavlja z alkoholom. Hotel sem napisati nekaj v povezavi z njim, a se bojim, da me bo kdo držal za besedo in čakal na moj spodrsljaj. Zato ne bom. Je pa res, nadvse čudno bi bilo, če bi recimo nazdravljali s čim drugim. Predstavljajte si korenček. Namesto v baru se dobiš na tržnici, se pri ostareli branjevki nasloniš na štant in častiš kolegu korenček. Nato trčita z njima in pojesta. Potem pride kolegica, katera karotena ne prenaša najbolje in zato izbere papriko. Ali brokoli. Jebemu mast, kako bi drugače nazdravljali, kot z alkoholom. Škodit ne more. Še sam Mlakar pravi, de kako če škodvat zdravji, če na zdravje pijem ha. Po njehovu, po primorsku.

Tisoč besed. Tisoč besed preveč, bodo rekli. Dovolj bo za februar.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation