Evo, na tem mestu, v tem trenutku, ne glede na cunje, ki jih ima na sebi in ne glede na trenutno osebno počutje, naj dvigne roko tisti, ki še ni bil v kinu. In potem naj dvigne še nogo tisti, ki ni nikoli snel iz interneta. In ko stojite z eno nogo od tal in z roko v zraku, lahko zaploskate sami sebi.

Ja, kajti kin že dolgo ni več kino. Ne vem kateri, ampak eden je bil. Bloger, namreč, ki je v svoj blog nalepil slike sedežev ljubljanskega koloseja. No, posledično, zakaj bi gledal film na napol razpadajočem stolu, za katerega bi moral plačati šest evrov, obenem pa bi moral za kokakolo in kokice odšteti še šest. Glede na to, da si prek interneta snameš film še preden pride v naše kinematografe.

No, pri tem, ko snameš film iz neta, je velikokrat razočaranje. Sploh, če to počneš tako kot jaz. Nisem za filme, katere vrtijo v kinematografih, o katerih slišiš na vsakem koraku in v katerih blestijo znana igralska imena. Veliko raje grem na določeno stran, kjer pregledujem na novo naložene filme, preberem opise in se potem odločim za dolpoteg. In tako sem že nekajkrat dolpotegnil film, ki je bil označen za komedijo, ampak nekdo od dveh ljudi mora biti neumen. Ali sem to jaz, ker si komedijo predstavljam kot nekaj, ob čemer se smejim, ali pa je to nalagalec, ki si komedijo predstavlja kot nekaj, kar bi moralo biti smešno. No, največkrat je problem v meni, saj vidim, da ostali dolpotegovalci pišejo komentarje, kao ”noro dobra komedija”, ”ful strgano” in podobno. Konec koncev sem videl že toliko komedij, da mi res ni vsaka smešna.

Zdaj, ko že dvajseti dan ne pijem in imam posledično čas gledati filme, se sprašujem, kako lahko nek režiser sploh posname beden film. Dolgočasen. Nezanimiv. Ne film, ki prikazuje življenje znane osebe, ki je padla v objem drog in se potem rešila in vsem naokrog svetovala o drogah, ampak film, ki pšoleg naštetega še blazno dolgočasi gledalca. In ker sem tako zelo nezadovoljen z določenimi filmi, sem prišel na idejo, da bi pač posneli film o meni.

Stvar bi bila v bistvu popolnoma preprosta. Pisat znam, kar pomeni, da bi scenarij napisal sam. Na režijo se res ne spoznam, zato pa toliko bolj vem, kaj želim imeti, za razliko od nekaterih drugih režiserjev. Igral bi kar sam, ker ne poznam nikogar, ki bi znal boljše od mene pokazati vse moje slabe in dobre lastnosti. In zvrst bi bila zelo mešana. Po vsej verjetnosti bi nastala kriminalnokomična dokumentarnoerotična drama. Dolga kake tri, štiri ure.

In potem bi, v primeru samskosti, mojo simpatijo peljal na nostalgičen večer v kino in ji zavrtel ta film. Kjer bi, zaradi dolgočasnosti, če je ne bi ravno otipaval in bi v tem uživala, po kakih petnajstih minutah odšla. In tako bi ugotovil, da sem pravzaprav napisal scenarij, zrežiral in igral v filmu, ki je všeč samo meni.

No, vseeno boljše tako, kot pa recimo pisanje enega blogerja, katerega sicer cenim, je pa vse ena sama kritika. Nikoli še ni pohvalil kake stvari, če pa jo je že, je vseeno dodal poleg, da bi on še malo spremenil. Če si tako zelo dober v vsaki pizdariji, zakaj še vedno sediš in blogaš? Vem, tudi bran si in v komentarjih se ljudje ne strinjajo vedno s tabo, ampak ti še naprej goniš svojo trditev, kot da si postavljen za nekega mesijo, mentorja ali ne vem koga, da drugim vsiljuješ svoje mnenje, katero, roko in nogo na srce, ni vedno pravilno. Vem, da nisem ravno biser med blogerji, ampak ne obnašaj se, kot da ti si oziroma, se ne dviguj sam nekam, kamor ne spadaš.

Poletje prihaja. Moj del plaže, katerega nisem preveril čez zimo, me še čaka. Vsaj upam. Da grem, odležim popoldne, nastavljajoč hrbet sončnim žarkom, počakam luno, odvržem kopalke in zaplavam. To bo to. Da bom šel kam dlje, zaenkrat kaže bolj slabo, preventivno pa sem vseeno nabavil nov šotor. Ker nikoli ne veš, kje ti bo padel denar v roke.

2 Thoughts on “Moj film

  1. Podplat on 26. aprila 2013 at 17:37 said:

    Katera stran je to, kjer dolpotegnes filme in momentarje?

  2. Partis, najboljše 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation