Spoznal sem jo tam, tistega lepega in vročega poletnega večera, v zanimivem lokalčku ob morju. Sama zunanjost me ni pritegnila, ker pač nisem človek, katerega bi. Priznam, če je ženska lepa, ni nujno, da se bom z njo ujel tako kot se bi s kakšno, ne morem rečt manj lepo, ampak, recimo povprečno. Poleg tega sem zagovornik tega, da je notranja lepota bolj pomembna, saj zunanja z leti mine. In ta ženska me je naučila, da mine tudi notranja. Če se le človek tako odloči.

Bilo je nekaj dni. No, mesecev. Sladkih. Suha kot štokviš, popolnega telesa, a z malo prevelikim nosom. Kot otrok je veliko vrtala in delala žogice iz šmrklja. Pa je rasel nos hitreje kot vse ostalo. No, k bistvu. Bila je nežna kot topel poletni vetrič, sladka kot vanilija in lepa kot lotosov cvet. Neobremenjena z vsakdanjimi zadevami in povsem svobodnega duha. Nekaj časa. Potem ji je njena prijateljica, katere mimogrede nisem prenašal in je tudi ta deklič sam rekel, da je malo posebna, posodila knjigo. Ne vem več kakšno, ker so leta pač minila in spomin mi je že malo zbledel. Po branju te knjige, me je začela zasipati z materialnimi dobrinami. No, s prošnjami za materialne dobrine. Pa tak telefon bi, mi ga pomagaš kupiti? Pa Pall Mall mi niso več dobri, mi daš 20 centov za marlboro?

Jebeš, bil sem mlad in neumen in od takrat se nisem veliko spremenil. Razen starosti. Mislil sem, da je to ljubezen, da podpiraš, da daješ. Zdaj mi je jasno, daješ in podpiraš dokler dobivaš in si podprt. Takrat mi ni bilo. No, po tisti knjigi je postala vodena. Kot pes na povodcu, le da ne od mene. Hotela je imeti vse, kar je videla v reklamah, revijah in vse, kar so imele njene prijateljice. Ker tisto je bilo najboljše.

Uganite komu je dokurčilo. Meni, jasno. Nekega dne sva sedla na kavč, mislila je, da jo bom nategnil in priznam, bi jo, kot že tolikokrat do takrat. A mi misel na to, s kakšno živaljo sem v kao resni zvezi, tisti trenutek ni dvigovala orodja tako, kot bi ga morala. Začel se je klepet. Začel sem z dejstvom, da glede na to, da sem rojen prvega aprila in sem po horoskopu oven, nisem ovca. Tako kot ona. Da naj utemeljim. Ok. Hočeš vse, kar imajo tvoje prijateljice, ki mimogrede to niso, saj vedno opravljajo prav tebe, ko te ni poleg. Vsaka stvar, ki jo vidiš v reklami, bi se morala znajti v tvoji torbici, mizi in hiši. Počneš vse, kar ti rečejo drugi in nič po svoji pameti. Kljub svojim letom si naivna in predvsem neodrasla po vedenju.

Začelo se je meketanje. Trenutek, ko sem se zavedel, da pravzaprav take ženske ne bi zmogel prenašati celo življenje. Trenutek, ko je bilo najbolje vstati, vzeti svoje stvari, reči adijo in spizditi. Čim dlje, čim prej. Za zmeraj. Brez poslovilnega seksa, brez objemov in solzavega poslavljanja. Samo oditi.

Hitro sem jo pozabil, konec koncev se nimam kaj ozirat nazaj. Preteklost je edina stvar v mojem življenju, katere ne upam spremenit. Niti se ne spomnim več njenega izgleda. Razen nosu. Bil je tako velik, da pred križiščem ni videla na semafor. Ampak ostal mi je spomin na ovco. In danes gledam punce, ki so stare toliko kot je bila ona takrat. Totalne ovce. Vse žene sam nek materializem. Vse se ozirajo samo za devetnajstletniki, ki imajo bemveja, po možnosti mora biti ven slišati razno čefurijado. Izgovarjati je treba trde l in imeti v ušesih res velike okrogle uhane. Takšne, da če počepneš, se lahko pelješ na njih. Ampak sčasoma se teh stvari navadiš in ugotoviš, da ne dosežeš prav nič, če se s tem obremenjuješ. In sčasoma sem ugotovil, da bolj kot je ženska… ne, se opravičujem, to velja za oba spola. Bolj kot je človek iz mesta, bolj je razvajen. Živčen, popadljiv, sekirajoč se in agresiven. Bolj kot je človek iz vasi ali iz kakih hribov doma, bolj je preprost, pošten in delaven.

Ni treba, da ste se iz tega kaj naučili. Ker nisem učitelj. Sem le preprost fant iz vasi, z redno službo, pa čeprav slabo plačano, pošten, delaven in v resni zvezi. S punco iz vasi, brez redne in tudi brez neredne službe, pošteno, delavno in neverjetno, tudi ona je v resni zvezi. Kar vam hočem rečt je le to, da pazita, da ne postanete ovce. Ne sledite vsemu, kar vam ponujajo in ne poslušajte vsega, kar vam rečejo. Bodite vi. Edino tako vas bodo cenili.

2 Thoughts on “Ovca

  1. K sreči nisem še imel take punce, niti si je ne želim! Se pa strinjam s tabo glede ljudi iz mesta in ljudi iz vasi. Razlika je očitna in vsepreveč se daje poudarek na materialne dobrine kot na vse ostalo. Zadnjič sem spet slišal en lep stavek: Nekateri ljudje na svetu so tako revni, da vse kar imajo je denar.

  2. e moj Pero, zadnja leta opažam, da je mesto prišlo na vas in ko vas pride v mesto postane tako hitro mesto, kot bi prej ne bila nikoli vas…. 😎

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation