Uspel mi je dan točno tako, kot sem si planiral. En plan je bil, da sem še nekaj drv spravil pod streho, ker kot kaže, zime še ni konec. No, komu verjet, saj pri nas je že skoraj pomlad. Drugi plan, da posadim nekaj sadnega drevja, katerega sem moral pred dobre pol leta vreči ven, se je tudi izpolnil. Tretji pa…

Da začnem. O drveh ne bom niti pisal, saj mi je vse skupaj pobralo le kako uro. Gremo na lepše in bolj okusno. V sadovnjak. O njemu in razlogih, zakaj je iz njega odšlo nekaj dreves v večni pokoj oziroma v razrez ter nato v peč, sem pisal že septembra v temle zapisu. Zdaj pa, glede na to, da je pri nas že skoraj pomlad in da je Valentin že mimo, mimogrede pa je pustil ključe od korenin, je čas več kot primeren za sadno drevje. Že stari Maji so izumili postopek sajenja sadnega drevja in ker se oni redko zmotijo, sem njihov načrt kar upošteval. Več o tem kasneje. Najprej sem sedel v avto in se odpeljal do bradatega prodajalca sadik, katerega je nadomeščala simpatična milfa. Izblebetal sem, kaj hočem, zajebantsko povprašal, če ima tudi kako sadiko kanabisa, me grdo pogledala in rekla, da to ima en drug zapohanec. Špica, bom vsaj vedel kam it iskat. Povrh mi je prodala še vrečo umetnega gnoja, ker, resnici na ljubo, je prva kmetija, ki ima hlevski gnoj, od mene oddaljena dva kilometra. In kdo ga bi moraj it s karjolo iskat? Valda, jst. No, vrnimo se k starim Majem. Oni so pogruntali zanimiv potek sajenja sadnega drevja, le da je pri njih slabše obrodilo. Torej, skoplješ luknjo, noter vtakneš sadiko s korenino navzdol, ampak nikar ne pretiravaš in ne porineš nekam ful globoko. Na izi, pač. Zasuješ z zemljo, dodaš malo gnoja in stvar je prepuščena sama sebi. E, so bili geniji tile Maji. No, to je to. Moj sadovnjak je postal poleg marelice in češnje ter breskve bogatejši za dve slivi, dve jablani, dve hruški in figo. Zdaj upam še na dobro letino.

V zadnjem času sem premišljeval, katerih ljudi se je v življenju bolje izmikati. In najraje se izmikam tistim, ki nimajo smisla za humor, vedno mislijo samo na delo ali politiko in se ne znajo sprostiti. Da imam čuden smisel za humor, sem ugotovil že davno, ko so mi starejše tete na porokah mojih bratrancev in sestričen govorile, da sem jaz naslednji ter se ob tem čist preveč arogantno smejale. Jaz se nisem. No, ko sem kasneje začel jaz tako govoriti njim na pogrebih, se tudi one niso. In da se lahko smejem skoraj vedno, se lahko zahvalim samo svojemu smislu za humor. Ampak vas ne bom moril s tem. Konec koncev, ko sem premišljeval, katerih ljudi se je najboljše ogniti, sem pomislil tudi na to, kateri izmed bolj znanih ljudi delujejo pozitivno name. Definitivno je to Dejan Zavec. Zaradi njegove osebnosti in zaradi tega, ker je borec. S tem, da on se bori za zmago, jas se borim za svoj prav. Potem je tu Zlatko. Ne tisti bradati poznavalec rastlin, ampak tisti reper iz Fužin. Prvi naš reper, ki ga ne vidim nikoli v širokih hlačah in s kapuco na glavi. Zato ker me je prepričal, da je svet lep in če bi prišel nekdo, ki bi mi govoril, da je svet grd, jebeš vse skupaj. Jaz bi še vedno verjel reperju, ker svet je res lep. Zame je, za vas ne vem. Potem je tu Armstrong. Pač, tip tako laže, da mu niti ne verjamem, da se je dopingiral. Ampak sem ga vedno občudoval in še sedaj ga. resnica je ta, da od vseh, ki so se na touru kdaj borili za prvo mesto, je bil on najbolj zadet. Vsi drugi so bili manj. In zato niso zmagali. Lahko rečem tudi, da Damijan Murko dobro vpliva name, saj ko ga vidim po tv, enostavno ugasnem in grem delat kaj pametnejšega. Žal pa med ljudmi, ki pozitivno vplivajo name, ni niti enega politika. Včasih je bil to Erjavec, ki me je spravil v smeh s svojim govorjenjem ”jaz nimam nič okoli zadev glede pathie, to so se vse dhugi menil in hihtal, men so sam hekl da je to phav”, ampak to se mi ne zdi več zabavno. Jebat ga, tak sem in iz svoje kože ne morem.

Plan tri je bil, da grem zvečer pod tuš ter nato udobno zadekan na kavču pogledam dva ali tri filme. Ker si že dolgo nisem privoščil. In ta plan bom tudi izpolnil in si s tem naredil dan točno tak, kot sem si ga zamislil.

Za konec… kaj naj dodam. Odhajam na daljši počitek, nikakor pa ne v pokoj. Tisti, ki boste na novo odkrili moje zapise, lahko brskate po arhivu, tisti štirje redni bralci, ki boste pogrešali moje besede, pa lahko kaj mojega preberete na tisti erotični strani, že veste kateri. Dokler se ne vrnem, se pa lepo imejte in se vam že javim, ko pridem nazaj.

4 Thoughts on “Pomladni pozitivci

  1. “Da imam čuden smisel za humor, sem ugotovil že davno, ko so mi starejše tete na porokah mojih bratrancev in sestričen govorile, da sem jaz naslednji ter se ob tem čist preveč arogantno smejale. Jaz se nisem. No, ko sem kasneje začel jaz tako govoriti njim na pogrebih, se tudi one niso.”

    Filčev fantič, ne zapuščaj nas, ker tvoje objave povzročijo, da umiram od smeha … c’moon, ne me prikrajšat za take momente

  2. Uživaj na dopustu, vrni se spočit in svežih misli, naj se ti drevje prime in ne sekiraj se glede politikov, bo že 🙂

  3. Maji so tudi ugotovili, da je treba za vsako posajeno drevo dva dni počivati…ti se kar drži Majev…. 😎

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation