V tem blogu sem samo zato, ker moram biti. Ker podpiram idejo soblogerja NuckinFutsa, ker pač, kot sem napisal nekaj blogov nazaj, bom podprl vsako zanimivo idejo. In konec koncev tudi zato, ker me je Medea povabila in ker me zanima, do kje bomo šli.

Ko to pišem, je ura skoraj deset. Zvečer. Šest dejstev. Glede na to, da sem bil v službi, nisem imel ravno veliko časa razmišljat, ampak sem vseeno. Padla je odločitev, ker sem pač človek z izmišljenim imenom in priimkom, da v tem blogu ne bo prikrivanja. Šest dejstev, povsem realnih, o človeku, ki se skriva za niti ne toliko branim blogerjem, kot bi si sicer želel. Torej, gremo.

1. Prvič sem se napil v četrtem razredu. Ob petih popoldne. Ne vem kakšna je bila prilika, ampak vem, da se je pri sosedu nekaj delalo. Hotel sem biti odrasel in sem sledil starejšim fantom v klet, ter gledal, kako iz male cisterne točijo v kozarec in potem v usta in tako naprej. Firbec, kot sem bil, sem poskusil. Fino je bilo. Ko sem prišel domov, sem fotru na stoenki spuščal gume. Vse štiri. Brez razloga. Zdelo se mi je pač fajn. In začuda nisem bil kregan. Od takrat naprej je šlo potem samo še navzdol, bilo je hudo, žeja je bila velika, dokler se nisem nekega dne pri ne vem kolikih letih oklofutal in si rekel, da tako ne gre več. Danes spijem samo priložnostno kako pivo ali šest, drugače se držim nazaj.

2. Da je z ljudmi težko delat, sem vedel že pri 14. In šel v srednjo šolo. Postal sem strojni mehanik in priznam, da o bagrih, stružnicah, traktorjih in vsem mogočem, kar bi moral znat popravljat, nimam pojma. Znam kako stvar pošraufat, ampak tu se stvar konča. In ker sem se nekje sredi šolanja zamislil, češ, a res hočem celo življenje ležat pod raznimi kopači in viličarji. Končal sem in se zaposlil kot trgovec, ampak vedno v skladiščih.

3. Da sem velik ljubitelj psov, kljub temu, da ga nimam. Ko zagledam kakšnega, ga hočem na vsak način pobožat. Ob vsem tem božanju in pogovarjanju z njimi, znam spuščati tudi zvoke, kateri bi me ob ljudeh, ki me ne poznajo, pripeljali na psihiatrijo. Ko greva s Petrino psičko sama peš, se zelo zabavava, zato hodiva predvsem tam, kjer ni ljudi. Ker bi me, ob opazovanju, spet peljali na psihiatrijo. In kot samskemu, so mi bile všeč tudi muce. Odkar sem v zvezi, mi je všeč samo ena. Ker če sem se kaj naučil od psov, je zvestoba.

4. Bili so časi, ko sem imel izredno slabe živce. In v tistih časih sem storil marsikaj, kar sicer ne bi. In določene stvari obžalujem. No, sem jih. Danes nimam več problemov s tem, a napake so ostale. Iz njih sem potegnil same pozitivne stvari in danes, ko čutim, da mi bo na vratu vrglo žilo ven, si sam pri sebi ponavljam ”think positive, think positive”, nato si rečem ”viva pozitiva”, zadiham in grem naprej.

5. Da sem kronično len. Da bi marsikdaj lahko sedel na kolo, ampak vedno najdem razlog, da mi ni treba. Enkrat je prevroče, enkrat me nekaj boli, drugič imam nekaj drugega za delat ter potem sedim za kompom, vedno se kaj najde. In na pobudo kolega, ki mi je lani omenil en izziv, sem se odločil izziv sprejeti ter začeti z novim letom trenirati za tisti podvig, ki bo.. ne vem točno kdaj, ampak bom obvestil. No, stvar je sicer v tem, da se lahko pohvalim, koliko sem letos že naredil na tem. Prehodil deset kilometrov, oziroma tri ure. Toliko o lenobi.

6. Da obožujem sladkarije. Tako zelo, da kar sem dobil za dedka mraza, ni zdržalo do naslednjega leta. Sploh imam v mislih čokolado. Tavelike milke niti ni problem zmazat zvečer na kavču, ob kaki utrgani komediji. Potem so tu še mafini, razni piškoti, nutela, nutoka(fake nutela), slivova in višnjeva marmelada iz lidla, kinder bueno, mars in twix, bounty, sladoled, razno pecivo, jagode s smetano, tiramisu… Vem, moral bi se držati nazaj in včasih se, ampak ko me popade, me pa nihče ne ustavi. Kot da bi bil zasvojen.

Evo, šest dejstev o meni. Povsem realnih. In sedaj ne vem, koga naj izzovem. Eni ste izzvali dva, drugi enega. Jaz bom dva. Ker moram. Torej, prva naj bo Maia, da jo še malo spoznamo, drugi naj bo Don Marko, ker vem (po tistem poletnem popivanju), da ima veliko za povedat.

In če sem napisal, da v blogu ne bo prikrivanja (in ga res ni bilo), bom kakšno stvar raje prikril v komentarjih .

4 Thoughts on “Šest dejstev

  1. Pingback: Ketna — NuckinFuts

  2. Shame on you, Filec … pa ravno takrat, ko čas res ni na moji strani.
    Ampaak, ker si to ti, bom spacala nekaj skup do konca tedna. 😉

  3. dejstvo št.7 je, da si faca….e moj Pero, še dobro, da nisi določil termin objave izziva, katerega sem sicer sprejel…..ta teden še ne bom, ker sem zdaj skoraj tri tedne “gostoval” na tujem pc, naslednji teden pa dobim mojega nazaj, pa razgalim še mojih nekaj dejstev…..vem ja, bo treba povedati dosti v zazipani obliki…. 😎

  4. Pingback: Ne kadim, a vedno vžgem. » 6 uglasbenih dejstev o meni

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation