Zadnje dni, oziroma od prvega marca naprej se počutim kot energijska bomba. Ne, ne bo me razneslo, niti nimam telesa v obliki bombe, le kipim. Pa ne kot mleko na štedilniku, ampak… ne vem, kako opisat. Pač, energije imam toliko, da jo bi komot prodajal in še izvažal v tujino. Resno.

In vem, v katerem tiču grmi zajec. Ne, kako je že prav? V katerem zajcu tiči grm. Kakorkoli. Sedmi dan, od tega šest dni preživetih na kolesu. Naj bo sobno ali tisto, pravo, vsak dan se zluftam in se po tem počutim odlično. Malo prešvicam, malo zadiham, malo se zgonim. In sem na tem, da podrem svoj osebni rekord v številu prekolesarjenih kilometrov letno, kar bo ob takem tempu nekje v naslednjem mesecu in sem na tem, da izpolnim načrt, katerega sem napisal v enem izmed lanskih blogov, nekje avgusta. Vem, da bom, ker sem tak, kakršen sem. Vztrajen, čeprav popustljiv. Zadnje največkrat do drugih, do sebe nikoli.

Najdaljša dirka, kot sva jo poimenovala s prijateljem, se lepo odvija, čeprav sem rekel, da o številkah ne bom. Ampak sem presenetil samega sebe. Resno. Med kolesarjenjem se posvečam tistim stvarem, katerim se prej nisem. Predvsem si čistim glavo in razmišljam o stvareh, katere moram narediti. In uspeva mi. Kakršen koli načrt sem si zarisal med kolesarjenjem, vsak mi je v tem dobrem tednu uspel. Zatorej, kar pogumno, Filec.

Partnerica je rekla, da je skrajni čas, da zamenjam profilno sliko na Facebooku. Trdi, da je zakon slika, lepa, ima določen pomen ter izredno zanimive barve. Predvsem pa zaradi dejstva, da jo je posnela ona. Torej, menjava slike. Če sem nekoč rajcal bralke s slikami, ki naj bi prikazovale mene, lahko povem, da kar sem objavil v blogu, so bile vse slike moje. In vse tiste, ki naj bi prikazovale mene… res je, na vseh slikah sem jaz. Pa naj bo to slika fejk allstark ali postopka zvijanja tobaka. Noge v allstarkah so moje in brki ter prsti pri zvijanju so moji. In prav tako je moje to, kar boste videli od danes naprej na družabnih omrežjih. No, edino pri twiterju sem objavil kar sliko nekega geeka. Ampak to z razlogom. In to sedaj popravljam.

Praznujemo dan žena, kar je sicer slovnično nepravilno, saj naj bi bil to dan žensk. Ker če ženska ni žena, naj ne bi smela praznovati. Mame do ne vem katerega leta nisem obdaroval, ker sem vztrajno trdil, da ona ni moja žena in ji bi po tej logiki moral fotr nekaj kupiti, oziroma obdarovati. Tudi on ni, saj že nekje od sredine sedemdesetih prejšnjega stoletja in celo tisočletja trdi, da so vsi ti prazniki skomercializirani. Druga zgodba, predvsem pa dolga. Predolga. Torej, nato sem jo začel obdarovati. In prav zato, da ne bo še kak človek, ki me slučajno bere, živel v zmoti, da je to praznik žensk, ki so žene, predlagam, da se ta praznik, s katerim sicer ni nič narobe, katerega podpiram celo jaz, preimenuje v dan žensk. Zadoščeno ženskam in meni. Ter tistim, ki so si do sedaj napačno razlagali.

Mimgrede, sem zadnjič poslušal žensko, kateri se dogaja vse najslabše na tem svetu. Ampak res prav vse najhujše se zgodi prav njej. Se ji zlomi noht, crkne luč pri avtu, obenem pa ji je še mačka pobruhala pol dnevne sobe, pa ravno po novem laminatu. Joj, dekle, če je to najhujše, kar se ti je zgodilo v življenju, si lahko še srečna. In bojim se, da te bo življenje razočaralo na polni črti.

Drage dame, garderoberke, poštne uslužbenke, blogerke, bralke, mame, žene, ljubice, sestre, branjevke, pisateljice, pesnice ter pevke, voznice, radijske voditeljice, skratka vse: želim vam en lep dan žensk, če se pa vaš partner ni spomnil na vas z drobno pozornostjo, pridite k meni. Lahko kar nage.

2 Thoughts on “Športni 8. Marec

  1. Sem vedela, da se bo ta nora kolesarska dirka začela preveč na hard 😀 Ne razumem, niti se ne trudim razumet, ampak če ti paše …
    Hvala 😉

  2. ne zaostajaj, ne prehitevaj in ne delaj gužve v sredini…..za kolesarjenje mislim…tudi to…. 😎

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation