Danes je. Prvi marec. Sneg naj skopni, naj se prikaže sonce in naj nas začne počasi, ampak res počasi pripravljati na poletje. Pomlad ne obstaja. Je le vmesni čas med hladnim in toplim vremenom. Kot ne obstaja jesen. Res, narava se začne prebujati, a še vedno ne veš, ali bi imel dolge rokave ali kratke. In ko imaš dolge, je zima, ko imaš kratke, je poletje. Vse drugo je samo priprava in predpriprava.

Tisti dan v letu, ko se odločiš. Narediš sklep. In Smiljan Mori je prava oseba za to. Prav zaradi njega sva se s prijateljem včeraj skoraj da ne sprla, ker je on mnenja, da je Smiljan izvrstni motivator. Meni so motivatorji mimo. Nasploh taki, ki govorijo stvari, katere si je nekdo izmislil že leta 1900, ter jih prodajajo kot svoje. Pa ne bom dajal deset evrov, da mi nekdo, posnet na cedeju govori, kaj in kako. Lahko izvem kaj novega, a motiviran res ne bom zaradi tega. Poleg tega vsi preveč izpostavljajo denar. Je nujno zlo, ampak če znaš delati tudi za lastno zadovoljstvo ter za zadovoljstvo drugih, potem si dober človek. Potem si srečen. Ni vse v denarju. Če bi sam bil plačan za bloge, katere pišem, za delo na erotični strani, za vse tiste pomoči, ko grem za nekaj ur nekomu pomagat prestavljat pohištvo, potem bi živel samo od tega. Madona, še v službi me najraje ne bi plačevali. Podn.

Lahko si bogat, a bogat tudi drugače, na samo na bančnem računu. In tisto bogastvo, katerega nosiš v sebi, je vredno več kot karkoli drugega. Kot sem že nekoč napisal, svet je lep, če nanj tako gledaš.

S prijateljem, katerega sem zaradi trditve, da so motivatorji navadno leglo, ki išče hiter zaslužek, užalil, sva začela s stavo. Po trditvah, da je zapravil še pa še denarja za fitnes, a od tega praktično nima nič, obenem sem pa močnejši od njega, ker fitnesa niti vidim ne, me je izzval za deset mesečni poskus. Kdo bo naredil več kilometrov s kolesom do konca leta. Poraženec kupi zmagovalcu darilo. Začelo se je danes.

Ne gre mi za darilo. Tudi če zmagam in na koncu ne dobim nič, bo dobro. Tudi če zgubim in bom moral nekaj kupiti ter mu podariti, me ne bo sram, mi ne bo žal, ne bom trpel, ne bo ranjen moj ponos. Gre se za motivacijo. Narediti čimveč, da zmagam. Truditi se. Da ga premagam, bo to najslajša zmaga. Vem, da to ne bo vplivalo na prijateljstvo, bo pa rivalstvo. Močno. Ker sva oba taki osebi, da ne popuščata.

Bilo je torej treba začeti. Moje jutranje navade, ko se telo še malo zaspano ob desetih in pol dvigne iz postelje, so se danes spremenile. Že kaj kmalu čez sedem sem se pobral, ne ravno dobre volje, ampak pripravljen na to dolgo igro. Izziv. Zajtrk in nato, zaradi mraza zunaj, odločitev da se požene sobno kolo. Brez posebnih priprav, brez kondicije. Nekaj časa, nekaj kilometrov. O tem ne bom pisal. Vsaj pred koncem leta ne, vsaj o številkah ne. Za vsak slučaj. No, in je šlo. Zadovoljivo. In tisto zadovoljstvo, ko sem lahko v črno knjižico pod današnji dan zapisal tisto številko. In zadovoljstvo, ker sva naredila tako, da se ne bo dalo slepariti.

Vse, kar rabiš, je odločitev. Motivator lahko govori neko splošno prepričanje, neko mnenje, neke poti do zadovoljstva. Lahko ti predlaga zjutraj spanje do devetih in boš potem zaradi tega srečen, ampak, kaj če imaš službo? Vsaka stvar je samo v glavi. In če imaš željo ter namen neko stvar narediti in doseči, boš naredil vse, da boš to dobil. Ne gre se tu, da imaš cilj do naslednjega meseca zaslužiti za nov avto, ne. Gre se za drobne stvari, tiste, ki ne zahtevajo stroškov, zahtevajo le odrekanja in povzročajo zadovoljstvo. Sreča je v malih stvareh, ki nam veliko pomenijo. Ta odstavek vam bi Mori povedal za nekaj evrov, jaz sem vam ga serviral zastonj. Čeprav mi lahko potrdite z lajkom ali komentarjem, lahko mi tudi nakažete na trr. Ampak, vse to ste že vedeli. Torej, da bi vam vse to priznani nategun, pardon, motivator povedal, bi morali prej kupiti njegovo knjigo, vstopnico na njegovo predavanje oziroma njegov motivatorski cede. In ko bi odšteli denar in vse to, kar bi vam povedal, bi opazili, da ste pravkar plačali nekomu, da vam je povedal, kar ste že vedeli. A ni fajn, za deset evrov vam namesto motivacije le to še pobere.

Ok, prijatelj bo rekel, da pišem neumnosti, ker ga ne poznam in nisem prebral še nobene njegove knjige. Zato je boljše da končam s tem in nadaljujem drugje. Kot je moja značilnost, skakati in enega konca na drugega.

Torej, prvi dan treninga, prvi dan najdaljše kolesarske dirke in počutim se odlično. Vem, odreči se bo treba nekaterim stvarem. Za boljšo vzdržljivost bo treba malo spremeniti prehrano, malo omejiti tobačne in alkoholne zadeve, bolj kakovostno spati in več seksati. Človek namreč ne more s polnimi jajci na kolo. Obenem bo treba organizirati čas za treninge in nove poti, saj se starih človek s časom naveliča. In ja, končno se bo zgodilo tisto, kar sem napovedoval že nekje lani julija. In odlična priprava na tisto, kar kolega sobloger že ve, a je še prezgodaj za pisati o tem.

Do naslednjega branja pa pozdravljam vse tiste, katere redno berem, a ne puščam komentarjev pod njihovimi blogi. Berem pa vas, v to ste lahko prepričani. Pa mamo, čeprav me ne bere. Pa od Srečkota ženo in od njenega bratranca žene bivše sodelavke nečakinje fanta sosedo.

Dovolj? Ne, še preveč.

4 Thoughts on “Tist dan v letu

  1. Vsako leto vem za dve osebi, ki tekmujeta, kdo bo s kolesom nabral več kilometrov. Tokrat je čast pripadla tebi, yay!
    Btw, TRRja nisi napisal, kako naj ti nakazujem?

    • Hmm, no… naj ti bo, namesto nakazovanja me lahko povabiš na kavo, ali recimo objaviš svoje slike v Playboyu, skratka narediš nekaj dobrodelnega… 😀

  2. Povabim na kavo, jutri ob dveh. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation