Spoštovano obiskovalstvo dokaj dobrega bloga, želim vam prijetno branje.

Naj bi bilo tako da bi morali otroci hoditi v šolo dokler ne bi dosegli želene izobrazbe, se zaposlili in rasplodili ter sočasno skrbeli za potomstvo katero bi kot že veliko generacij pred njimi hodilo v šolo in se izobraževalo. Ne, tle ni point u šolskem sistemu, kateri nas večkrat uči nekaj kar nikoli v življenju ne bomo potrebovali ampak v tem, da nekateri ne dosežejo niti minimalnega znanja uporabe nekih osnou, kod je recimo pravopis. In tako nastanejo grammar naciji.

Mimo grede sem ne dolgo nazaj dobil pohvalo kako so moji zapisi bres napak in v isti sapi vprašanje če imam lektorja. Lahko odgovorim, da nimam lektorja, temveč le mogoče pretirano ljubezen do slovnice. In to ljubezen do slovnice, do materniga jezika bi rad vcepil tudi drugim, in ne samo zaradi tega, da bi bili njihovi zapisi lepše berlivi ampak bi tud delovali resnejše.

Učasih namreč sedim z kom op kavi in debatiram o tem in onem. Odvisno od sogovornika sicer, a besede nanesejo tudi na blogarje in nihove zapise. Ne rečm, dosti blogov preberem, dosti blogarjev spremlam in ko učasih naletim na kak zapis človeka ki se na družabnih omrežjih hvali, koliko bralcev in sledilcev ima – oprosti a dvomim, da bi kdorkoli karkoli dal tebi v testiranje, da bi napisal mnenje oziroma reklamo. Ker v nekem trenutku bravci ne prihajajo več na tvojo stran brat temveč se zgražat.

Zato sem se onega dneva ko sem šel na možgansko terapijo z kolesam odločil, da bom tud sam postav en tak grammar naci, da bo mogoče usaj en bravc poštekav, da slovenščine le ni jezik, katerga si bi usak po svoje prilagajal. Je že res, da ima usak svojo vizijo in da lahko usak piše lih tko, kokr se mu zahoče vrže vejico tudi tam kamor ne, spada in dokonča stavek brez. Da bi karkol pametnega napisav. Svoboda pisanja namreč še nikol ni bla tolko brez mejna.

Ajde, da ne bom preveč splošen, tu ne gre le za rodilnik in napačno črkovanje, še man pa za poimenovanja krajev, kot so velike lašče, nova gorica in kranjska gora. Tu more pisec res že fajn pomislit kako bi bilo pravilno in zakaj bi bilo ravno tako pravilno drugače pa ne. Tu gre za to da v wordu potčrtuje napačno napisane besede in to s rdečo in valovito črto, da ja vidiš da neki ne štima. Ampak kaj pa ima vord pojma o slovnici, sej mam šolo in gvišno je prav tako kot sem napisav. Egoizem namreč u nekih primerih seka na povno.

Seveda je grammar nacijevstvo premo sorazmerno z prepoznavnostjo osebe ki na spletu nekaj napiše – naj gre le za kratek tvit (tvit v bistvu ne mora bit dovg), objavo na fejsbuku ali v blogu. Niso spregledani niti tiskani mediji, ot revij in časopisov pa vse do knjih. Če namreč zafrkne nekdo, ki ga spremla malo bravcev, ga skor nobeden ne opozori. U kolikor se pa to zgodi recimo kandidatu za precednika, se zlobni jeziki takoj spravijo nan. In tu je samo en problem – niso zlobni jeziki kateri mu hočejo samo dobro ampak si je za use kriu sam. Narot pač ne bo voliu nekoga, ki ne pozna niti pravopisja.

Povsem logično bi bilo pričakovat da je avtor zapisa vsaj profesor slovenščine ali po poklicu lektor, da si privošči o temu pisat. Kdor tako misli, se moti. In lahko trdim da je velik mojih zapiskou napisanih tako, da se ob branju le njih učasih najrajš ne bi poznav. Priznam pa, da se vsaj za blog potrudim, da napišem pravilno in slovnično ustrezno. Težave imam le pri pisanju preko telefona, kjer zarat debeline prstov učasih napišem kaj druzga.

Ker se mi ne da več, bom na tej točki zaključiv. Priznam da je teško tako pisat, če si navajen drugače. In verjamem da boste teško brali in u kolikor boste prišli do konca, usa čast. In če deluje kot da se ob tem pisanju blazno zabavam – no, saj se, ampak izza hrpta tole bere moj alter ego, ki se ob napisanem zgraža. In prau je da se.

Opomba avtorja: Privoščite si. Tudi jaz sem si. A vsaj preden nekje karkoli objavite, preverite, če je prav tako, kot je. Avtor je ob pisanju tega prispevka blazno trpel in verjame, da tudi komu ob branju ne bo lahko. Grammar nacijevstvo ni bolezen, temveč zgolj neuslišana ljubezen.

2 Thoughts on “Minuta dve za grammar nacije.

  1. Darka Bajec on 29. avgusta 2017 at 11:21 said:

    Pri prvih stavkih me je resno zaskrbelo za avtorja in njegovo duševno stanje. Potem sem uvidela, zakaj tako. Res je bilo težko brati. In potrudila sem se do konca teksta. Prihodnjič pa bo berljivo, kajne? 🙂

  2. Sabina on 29. avgusta 2017 at 23:05 said:

    Dobra. Odlična. Ker… vsi ga kdaj polomimo. Sem se nekajkrat zalotila, da vidim napako šele potem, ko je prepozno. In potem sem besna nase. Pa ne pomaga. Napaka je. In ostaja.
    Bom pa ob priliki uporabila nekaj takega na firmi. Malo za šalo, veliko zares. Če dovoliš.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation