Spoštovano obiskovalstvo dokaj dobrega bloga, želim vam prijetno branje.

V kolikor je le mogoče, se politiki izogibam, a danes se je bom vsaj malo dotaknil. Namreč, ste opazili, da vsakič, ko se hoče nek politik prikupiti ljudem, obljubi nekaj, kar želimo slišati? Seveda ste, saj se to nenehno dogaja. Politika, ki bi rekel, glej, tako pač je, ne obljubim, moramo držati skupaj in bil ob vsem tem še prekleto realen, domala da ne krut, ni. Če pa že je, se vsaj pred kakšnimi volitvami prelevi iz napadalnega medveda v ljudem ljubkega mucka. In ob vseh svojih sladkih govoričenjih še vedno ostaja opica. Pa da ne bo razumeti narobe, nisem simpatizer nobene stranke in se ne udeležujem političnih shodov. Milo rečeno, mi za poteze politikov dol visi. Ne zaupam jim, ker je praksa pokazala, da so polni besed in prazni dejanj. Od vseh obljub o medu in mleku smo trenutno bolj na postani vodi in suhem kruhu, Švica se nam smeje, ker še vedno nismo drugi in upokojenci še vedno čakajo na tistih svojih tisoč. Ampak, zaprtje trgovin ob nedeljah je pa še vedno aktualno. Joj, prejoj.

Žalostno, ampak resnično. Ne spomnim se, kako sem funkcioniral pred tem časom, a prepričan sem, da nekako tako, kot danes. Ne, ne bom se delal svetega, tudi jaz grem v trgovino ob nedeljah. Ne vsako in nikakor ne nakupovati tedenske zaloge hrane. To se, dragi ljudje, opravi med tednom. Tudi meni zmanjka kakšna stvar v soboto zvečer in tudi meni se v nedeljo zjutraj napovedo obiski. Ker je odprto, lahko grem po dodatno štruco kruha in liter vina, v kolikor bi bilo zaprto pač obiskov ne bi pogostil oziroma, bi odšli v gostilno. Aja, po tvojem naj bodo trgovine zaprte, gostilne pa odprte, kaj pa mi, gostinci? Pa seveda, naj bodo trgovine in gostilne zaprte, bomo šli pa na sprehod. Torej, gremo v naravo. Ker imajo obiskovalci potomstvo, ki je navdušeno nad vsem in ob vsem tem še rahlo hiperaktivno, tekajo po gozdu in eden od njih se spotakne ob vejo in s čelom udari ob ostro skalo. Njegov jok vrže iz dremeža srnjad in ježe, kateri se protestno postavijo med dva velika borovca in razgrnejo transparent z napisom ”nedelja je dan za počitek”. Seveda otroka hitro odnesemo do avta in se odpeljemo proti zdravstvenemu domu. Tam ni nikogar, ker… halo, trgovci in gostinci imajo zaprto, zdravniki bomo pa odprti? Pa seveda, logično. Kako sem lahko tako neumen. Ni druge, zapeljemo se proti provinci, ker med skoraj tristo tisoč prebivalci je zagotovo kakšna zdravnica, ki se na dan nedelje dolgočasi in bo z veseljem zašila odprto rano. Ne, nikjer nikogar.

Kar smo imeli pri sebi povojev, smo dali fantu na glavo in se odločili, da gremo nazaj proti domu, kjer bomo vzeli nekaj iz hladilnika in gledali televizijo. A smo na Primorki, glej ga zlomka, ostali v koloni. Kaj neki se je zgodilo, smo se spraševali, radijskih novic pa nismo poslušali, ker se nam je v avtu zataknil cede in smo bili primorani poslušati božični DJ Time, ali pa biti v tišini. Počasi smo se le premaknili in ko smo obvozili nesrečo, smo videli goreč avto in dva ranjenca na tleh. O reševalcih in gasilcih ne duha in sluha, nedelja je. Zakaj bi delali, če nihče ne. Mukoma smo le prispeli do doma, pripravili narezek in se posedli pred kavč, da se po napornem dnevu vsaj malo sprostimo pred televizijo. Izmed več kot dvestotih programov, katere nam omogoča naš ponudnik telekomunikacijskih storitev, pa ni bilo kaj gledati. Na vseh programih isto, kot včasih, ko si izklopil sobno anteno. Jebemti, ampak plačujemo. E, jebi ga, nedelja je, teve zabavljači so doma, v naših prostorih ni nikogar, ki bi menjaval filmske trakove. Stare filme vrtimo vsako sredo od polnoči do šestih, takrat si jih presnemite, da boste lahko v nedeljo gledali.

In življenje je postalo dolgočasno. Odvisniki od nakupov ob nedeljah nimajo kaj delati, ljubitelji narave so doma, ulice so prazne, ker nedelja je pač čas za počitek.

Prosim, no. Je že res, da se določeni generaciji zaposlenih v trgovinah ni sanjalo, da bodo kdaj delali ob nedeljah, česar pa ne moremo trditi za gostince, zdravnike in še marsikatere poklice. Kuhar ne more pričakovati, da bo v nedeljo doma, gasilec tudi ne. V soboto greš pač v trgovino in vzameš nekaj več, ker je jutri nedelja, meni in še nekaterim je to jasno kot beli dan. Drugim žal ne. Ker nimajo časa (lepo te prosim, no) med tednom, porivajo nakupovalne vozičke med policami. Ker, kao, med tednom delajo od osmih do osmih. Povem vam, zapret. Ni, da bi bilo kaj odprto. Odprto je zaradi ovc, ki namesto, da bi gnali otroke v naravo, privlečejo svoje pamžovje med police nakupovalnega centra. Odprto je zaradi razvajenih meščanov, ki jim je gibanje škodljivo in se s hitrostjo polža premikajo proti blagajni, na kateri blagajničarki, ki komaj čaka, da gre domov, vsujejo bakrene neške in še pričakujejo, da bodo preštele namesto njih. Nedelja je, pizda. In blagajničarka zaradi dveh nedelj mesečno dobi devet evrov višjo plačo.

Seveda je logično, da v zdravstvenem sistemu ni prostih nedelj. Ti lahko rečeš, danes si ne bom zlomil noge, ker je nedelja, si jo bom raje jutri, ja. Kaj pa, hmm, nenadna odpoved srca? Infarkt bo počakal do ponedeljka zjutraj, pa seveda bo počakal tudi požar in vodne ujme tudi. Sprijaznite se, ljudje, da nekatere stvari v življenju ne čakajo. Čakajo vas tamponi in kislo mleko na policah, do ponedeljka zjutraj. In ko boste naslednjič primerjali poklic trgovca s poklicom zdravnika, gasilca, policista in še koga, raje pomislite na ovčarstvo.

Dobro, Pero, kaj pa ti serješ zdaj s tem? Glej, meni dol visi, če so ljudje ob nedeljah po trgovinah. Prav zato, ker sem nekoč tudi sam delal ob nedeljah in sem na lastne oči, skozi oči prodajalca, videl kakšni ljudje hodijo ob nedeljah po trgovinah. Zdolgočaseni. Ne tisti, ki kaj potrebujejo, ampak se pridejo v trgovino sprehajat. A veš, ker so gozdovi, hribi in skriti kotički naše lepe ob nedeljah zaprti. Ostanite doma in se smilite samemu sebi, ni treba vaših frustracij in gneva prelagati na delavce.

Po drugi strani, če ti ni, da bi delal ob nedeljah, imaš zagotovo kakega nadrejenega (v kolikor nisi samozaposlen), kateremu lahko daš odpoved in si poiščeš nekaj drugega. Aja, saj res, za nedoločen čas imaš, to pomeni varnost, to ne bo šlo. Kaj nam je torej storiti, hmm… najboljše, da se pritožujemo. Naj bo polno besed, polno govorjenja. Ker za dejanja nimamo časa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation