Spoštovano obiskovalstvo dokaj dobrega bloga, želim vam prijetno branje.

Prvi januar, dan kot dan, kot vsak drugi, tretji in tako naprej. Nič se ne spremeni, le ljudje se, tako kot ob raznih prilikah in tudi neprilikah, delijo. Ne, nič političnega, tega se izogibam in v kolikor mi je lani uspevalo, se bom trudil, da mi bo letos uspevalo še bolj. Prvega januarja se ljudje delijo na tiste, ki si postavljajo novoletne zaobljube in na tiste, ki si jih ne. Tisti, ki si jih, veljajo za ovce, saj slepo sledijo drugim in če karikiram, če bo njemu uspelo prenehati kaditi, potem se bom pa tudi jaz naučil plavati. Prosim? Se pravi, popolna ovca si, ker si s tem pokazal, da je tvoja volja po učenju plavanja odvisna od volje kadilca, ki to ne želi več biti, se pravi… no, se sploh splača dolgoveziti? Na drugi strani pa tisti, ki si ne zadajo nič, mislim… to morajo biti skrajno dolgočasni ljudje, ali kako? Zvečer biftek, oddaja z narodnozabavno glasbo na nacionalki in ob desetih v posteljo v družbi cvilečih strun s frekvence radia Ars, zjutraj pa normalen zajtrk, kot da se ni nič zgodilo in nič spremenilo, ker se razen v vseh treh datumsko zapisujočih številkah dejansko ni.

Seveda so zgornje besede plod vsebine moje glave, ki zaradi skuštrane frizure vse bolj spominja na zeljnato. Kar pa ne pomeni, da sam razmišljam tako. Večinoma so sestavljene iz povzetkov objav menda povsem normalnih ljudi na raznih omrežjih, dober procent ali dva pa je dodala moja žal prevečkrat zatirana bujna domišljija. Ki se, ob kakem glažu preveč, spremeni v rujno, ampak to sedaj ni pomembno. Večina ve, zato bom napisal še enkrat za manjšino, da bo bolj obelodanjeno: ne ukvarjam se z drugimi. Vsak ima svoje navade, svoja mišljenja, svoj pogled na svet in prav je tako, saj bi v nasprotnem primeru bili vsi enaki in življenje bi postalo dolgočasno. Vsi bi bili ob osmih pri Matafirju na kavi in šnopcu, ob nedeljah bi vsi šli v hribe, ob sobotah čistili avte in nakupovali ob torkih na dedkovo kartico zvestobe. Če si človek, pač ceniš vsakega človeka. Briga mene, gej, vegan, ateist, mladoleten, črnec, trenirkar, alkoholik ali karkoli drugega, človek si in z moje strani te ne bom zaradi ničesar obsojal. Drugo je, če si samovšečen nastopač z vizijo greniti življenje na najbolj obskuren način in tlačiti svoje vsiljeno mnenje v sočloveka z nekim svetim prepričanjem, da imaš na celem svetu samo ti vse prav in ne boš doživel orgazma sreče vse dokler ne bo vse tako, kot si ti prepričan, da bi moralo biti. Ampak, dovolj o tem, ker mislim, da je vsem doumljivo.

Kaj pa jaz?

Sploh ni pomembno, ali so to moje zaobljube, ali pač niso, lahko jih tako sprejmete ali gledate nanje zviška. S tisto prezirljivo noto, katero nosijo nekateri v sebi, ali pa z navdušenjem, veseli za sočloveka, ki se je odločil pisati o temu, ker, roko ali še kateri drugi ud na srce, lahko tudi ne bi. In zato bom v tem, zdaj še frišnem letu:
– več delal na sebi, ker se imel tak namen že v minulem letu, pa sem hranil zgolj en hobi naenkrat.
– več delal s sabo, ker so mi v minulem letu misli vse prevečkrat švigale nekam drugam, predvsem k osebam, ki si tega nikakor ne zaslužijo.
– več delal na izobrazbi, kar ne pomeni, da se bom vpisal na podiplomski študij, ker je to praktično nemogoče (razen če v tem letu diplomiram), temveč se bom dal na to, da nadgradim področja, pri katerih šepam.
– več delal na vzdrževanju stikov z osebami, ki mi pomenijo in upal, da se te osebe pomena zavedajo.
– več delal na svojem zdravju, ker, kljub temu, da mi ne peša, se vseeno zavedam, da je to največ kar imam.
– pametneje ravnal s financami, ker priznam, kar se tega tiče, me zna včasih odnesti (in me lahko odnaša konkretno dolgo).
– se dal na to, da bo zastavljeni kolesarski cilj, najsi zveni nedosegljiv, dosežen.
– se, v kolikor bo interes obojestranski, družil z bralci, tviteraši in sledilci vsaj toliko kot lani, raje pa več.
– se odpovedal razvadam, ki mi gredo na živce.
– se mogoče kasneje spomnil še kakšne točke in jo dopisal.

Saj ne vem, mogoče se bom malenkostno spremenil. Če se že bom, se ne bom na slabše. Menda se ljudje celo življenje spreminjamo, nekateri le telesno, drugi zgolj duševno, v nekaterih primerih pa oboje. In zavedam se telesnih sprememb, a delal bom na drugih. Ker… ker sem v tistem jebenem decembru ugotovil, da si nisem prav preveč všeč. Sam sebi sem oddajal slabo energijo in ker ni šlo drugače, sem to slabo energijo od samega sebe sprejemal in na koncu postal… postal nekaj, kar nočem biti.

Sej, na koncu…

A veš, če si se preveč poglobil v prvi odstavek in se v njem morebiti našel, nikarte sekirati se. Svet je tako zastavljen, da je ovc več kot pastirjev in četudi spadaš v kategorijo ovc, ni s tem popolnoma nič narobe. Pomembno je le, da nisi najbolj črna ovca med črnimi. Saj se ve, že Mlakar je povedal lepo: eno je človek an drugo je mona. Na koncu boš odnesel ravno toliko, kot si prinesel, pa četudi se sedaj ženeš za denarjem, materialnimi dobrinami in občutkom pomembnosti. Kar šteje, je zdravje in osebna sreča.

Cenjeno bralstvo, naj vam to leto prinese vse tisto, o čemer si včasih niste upali niti sanjati. Naj bo sreča na vaši strani, naj se izpolni in naj se zgodi. Bodite to kar ste, bodite original, ker fejk je cenen.

Srečno 2018.

One Thought on “Bom.

  1. Sabina on 1. januarja 2018 at 11:04 said:

    Ni kaj dodati.
    Na nove kilometre leta. Užitkov. Dogodkov, ki štejejo. Drobnih zadovoljstev…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Post Navigation